[SlovLit] Rupestralen -- Snemanje v Cukrarni

Sob Okt 26 10:46:19 CEST 2019

From: Janez Dular <janez_dular2 na t-2.net>
To: <slovlit na ijs.si>, <miran.hladnik na gmail.com>
Date: Fri, 25 Oct 2019 22:59:26 +0200
Subject: rupestral (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006828.html)

Dragi Miran, ob branju zadnje povedi Tvojega sporočila o predstavitvi
besede rupestral na angleškem spletišču A.Word.A.Day sem se vprašal,
ali misliš resno, ali se norčuješ, ali samo provociraš. Če si hotel
provocirati, vidiš iz tega mojega prispevka, da Ti je uspelo. Je že
tako: neznosna lahkotnost obravnavanja strateških vprašanj slovenske
jezikovne kulture in jezikovne politike mi je zoprna, če pa se to
dogaja v okviru ugledne in odmevne institucije, kakršna je – tudi po
Tvoji zaslugi – postalo spletišče SlovLit  - se mi zdi nesprejemljivo.
Zato omenjeno sporočilo po mojem mnenju ne sme ostati brez odmeva.

Ko besede rupestral v slovenskih slovarjih nisi našel, bi se bilo
treba najprej vprašata, zakaj je nimamo. Kaj pa če je ne potrebujemo?
Zdi se, da je niti Angleži  ne potrebujejo, saj eden izmed
kometatorjev predstavitve na A.Word.A.Day pripominja, da po Googlovih
podatkih pravzaprav ni v živi rabi, temveč gre bolj za prepisovanje iz
starinskih virov (botanika iz leta 1700). Za latinsko rupes ima
angleščina žive ustreznice stone, rock, crag idr., za prazgodovinske
jamske slikarije pa izraz cave painting (komentator dodaja
petroglyph). Predstavitev besede rupestral na spletišču res lahko
razumemo kot ponazoritev, da angleščina pri širjenju svojega
besednjaka s posvajanjem latinskih in drugih tujih besed ni imela in
nima težav, čisto nekaj drugega pa je iz tega izpeljevati poanto
(priporočilo, spodbudo?), ali “bi bila taka strategija ohranjanja
vitalnosti primerna tudi za nas, namesto skrbi za ´čisto slovenščino´,
ki prevzete besede povsod zamenjuje s klenimi domačimi izrazi”. Tu je
treba najprej zavrniti izraz “povsod zamenjuje” kot pogrevanje
lažnivega stereotipa iz postane slovenske polemike o purizmu in
antipurizmu. Ne samo, da nihče ni nikoli zahteval, da bi prevzete
besede povsod zamenjevali z neprevzetimi,  še več: očitno tudi
slovenščina ni imela in nima težav s posvajanjem latinskih in drugih
tujih besed, če jih potrebuje, začenši npr. z mizo in vinom pred tisoč
leti, SSKJ in  drugi slovenski slovarji pa prinašajo na tisoče besed,
prevzetih po drugi svetovni vojni (npr. kombajn, karaoke, kasting,
akvakultura, kolokacija, čip, butik, doping, faks, tvit, hospic,
virtualen, digitalen,  mediana, permisiven, resetirati, tempomat,
zombi ...). Seveda pa Slovenci  v vseh obdobjih (tudi danes!) širijo
svoj besednjak predvsem z ustvarjanjem izvirnih slovenskih besed za
nove poimenovalne potrebe (npr. bivalnik, bolšjak, črkovalnik,
ubesediliti, presnojedec, olastniniti, uslovariti, štirisedežnica,
vseživljenjski, izbirnik, spletišče, odvisnež, podčrtaj, zgoščenka,
rušenec, žvižgač, sekljalnik ... Pri tem uporabljajo bogate možnosti
slovenskega besedotvorja, pred katerimi se angleščina lahko skrije
(saj npr. še sistemske tvorbe manjšalnic ne omogoča).  O primernosti,
učinkovitosti živosti slovenske strategije se je mogoče poučiti npr.
na spletišču Fran (rastoči slovar, sprotni slovar, jezikovno
svetovanje idr.).

Dobro se je zavedati, da za uveljavljanje angleščine kot svetovnega
jezika ni bila in ni odločilna nakazana angleška strategija ohranjanja
vitalnosti jezika, temveč druga, za slovenske razmere popolnoma
nerealna in sploh nesprejemljiva podpora jezikovne politike (tudi z
ognjem, mečem in milijoni dolarjev).

Janez Dular

---

Dragi Janez, seveda je bilo moje vprašanje provokativno, vendar ne
samo provokativno. S tvojim komentarjem slovenske jezikovne strategije
in s kritiko angleške kulturne hegemonije se popolnoma strinjam (o
angleški jezikovni hegemoniji sem objavljal prispevke na Slovlitu
zlasti leta 2016, ko je na to temo pisal Domenico Fiormonte -- išči z
izrazom hegemon na
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/date.html), ne pa s
trditvijo, da na Slovenskem ni purističnih prizadevanj, saj iz
izkušnje z lektoriranimi besedili in z ljudskimi predstavami o jeziku
vemo, da si nezanemarljivi del slovenistov in javnosti "lepo
slovenščino" predstavlja prav kot tisto, kar ostane po pregonu
prevzetih izrazov. Nikakor ne želim, da bi bil tak jezikovni ideal
alternativa angleškemu kulturnemu imperializmu. -- miran

===

Od: Egon March Institute <egon.march.institute na gmail.com>
Date: V pet., 25. okt. 2019 ob 12:52
Subject: [Snemanje v Cukrarni]

Spoštovane, spoštovani, vabimo vas na drugo javno snemanje za radijsko
igro STAL, ki ga bomo spet izvedli z zborčkom sodelavcev Radia Študent
in z vašo soudeležbo. Dobimo se na konici parka na Ambroževem trgu,
pred Cukrarno,  to nedeljo, 27. 10.  2019 ob 15. uri. Prvi del
radijske igre STAL, posnete s publiko v avli Cankarjevega doma, lahko
poslušate na povezavi
https://radiostudent.si/kultura/odprti-termin-za-kulturo/stal

Iz spremnega lista za predstavo Cukrarna, premierno izvedene pred
petindvajsetimi leti na Medienbiennalu v Leipzigu: Bel sladkor je
prečiščena substanca, koncentrat, prvi korak v odvisnosti od
fabriciranih sanj, pospešeno izgorevanje. Reprezentačna nacionalna
umetnost je prav tako izčiščen proizvod, namenjen drogiranju in
paraliziranju duhovnh substanc. Slovenska moderna je izdihnila v
Cukrarni. Od takrat vlada lažna alkemija, alkemija sladkorja. Na
debelo se cukra zgodovino, na debelo se cukra umetnost. Ko je v
Cukrarni izbruhnil požar, je gorelo sedem dni in noči. Ljubljančani so
z vedri zajemali karamelo iz Ljubljanice in jo nosili domov.