[SlovLit] Konferenca Slovensko-poljski medkulturni dialog -- Tam, kjer Vnanje so Gorice -- Re: Pa še to o Matičetovem

[Miran Hladnik]

Od: Monika Gawlak <dialog.miedzykulturowy na gmail.com>
Date: V pon., 15. jul. 2019 ob 15:41
Subject: Vabilo na konferenco Slovensko-poljski medkulturni dialog

[...] vljudno vas vabimo na mednarodno konferenco Slovensko-poljski
medkulturni dialog / Polsko-słoweński dialog międzykulturowy, ki bo
potekala 12. decembra 2019 v Katovicah na Poljskem. Srečanje
organizira Inštitut za slovansko filolgijo na Šlezijski Univerzi v
Katovicah v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji
jezik pri Univerzi v Ljubljani.

Prvi slovensko-poljski stiki segajo v začetek 15. stoletja, ko je Ana
Celjska postala druga žena Vladislava Jagiela. Prave začetke
slovensko-poljskega kulturnega povezovanja beležimo v obdobju
romantike. Stiki med Slovenci in Poljaki so se intenzivno razvijali v
okviru habsburške monarhije in Avstro-Ogrske. Drugo poglavje v
zgodovini slovensko-poljskih odnosov predstavlja čas med obema
vojnama, ko so Slovenci zaživeli v novi državi, Kraljevini Srbov,
Hrvatov in Slovencev. Naslednje pomembno obdobje slovensko-poljskih
odnosov je vezano na čas socialistične Jugoslavije, po razpadu katere
je Slovenija postala samostojna in neodvisna država, z njo pa se je
odprlo novo poglavje slovensko-poljskega medkulturnega dialoga.

Kulturni odnosi med Poljsko in Slovenijo so večplastni in zajemajo
stike na področju jezika, literature, umetnosti, gledališča, filma in
znanosti. Medkulturni dialog poteka z izmenjavo idej, pogledov,
informacij na različnih poljih kulture, izobraževanja in znanosti v
okviru širših slovensko-poljskih in poljsko-slovenskih odnosov. Namen
konference je predstaviti različne razsežnosti slovensko-poljskega
medkulturnega dialoga in njegov večplastni značaj ter prikazati širok
nabor prispevkov s področij jezikoslovja, literarne zgodovine,
primerjalne književnosti, prevodoslovja in (kulturne) zgodovine.

Predlagana tematska področja so:
- slovensko-poljski kulturni stiki skozi čas;
- skupne zgodovinske izkušnje in spomini;
- podobnosti in razlike med poljščino in slovenščino;
- medkulturni dialog v književnosti;
- literarni dialog v poeziji, prozi in dramatiki;
- slovensko-poljska izmenjava na področju umetnosti;
- stereotipi v slovensko-poljskem medkulturnem dialogu;
- literarni prevod kot oblika medkulturnega dialoga;
- slovensko-poljski strokovni in znanstveni dialog;
- poučevanje slovenščine oz. poljščine kot tujega jezika;
- institucionalna podpora slovensko-poljskih stikov;
- slovensko-poljski medkulturni dialog v širšem slovanskem kontekstu.

Uradni jeziki konference so vsi slovanski jeziki in angleščina.
Kotizacija znaša 300 PLN. Več informacij o načinu plačila boste
prejeli v posebnem dopisu, ki ga boste prejeli po e-pošti. Prijave s
prijavnim obrazcem in povzetkom v dolžini do 250 besed in kratko
biografijo (oboje v jeziku predavanja in v angleščini) sprejemamo   na
  elektronskem naslovu dialog.miedzykulturowy na gmail.com vključno do 1.
oktobra 2019. O izboru prispevkov vas bomo obvestili najkasneje do 15.
oktobra 2019  po elektronski pošti.

Organizacijski odbor: prof. dr. hab. Bożena Tokarz, prof. dr. hab.
Emil Tokarz, dr. hab. Leszek Małczak, dr. Monika Gawlak, Tina Jugović,
Weronika Woźnicka

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pet., 6. sep. 2019 ob 09:23
Subject: Tam, kjer Vnanje so Gorice

Ob južni železnici si čez Ljubljansko barje sledijo najprej Vnanje in
nato Notranje Gorice. Vnanje Gorice sicer nimajo železniške postaje,
imajo pa daleč vidno cerkev Svete Trojice na manjšem od dveh
osamelcev, imenovanem Gulč. Večji osamelec se imenuje Veliki vrh, le
da drugi zvezek Slovenije na vojaškem zemljevidu 1763–1787 govori
drugače. Tam je Veliki vrh poimenovan Goli verh nasproti Svetemu Duhu,
ki ustreza Gulču s cerkvijo Svetega Duha oziroma Svete Trojice.
Razmerje med enim in drugim poimenovanjem osamelcev kaže, da se v
imenu Gulč skriva nekdanja oblika Golič, ki jo posredno odseva besedna
zveza Goli verh za Veliki vrh. Sveti Duh je starejše ime za cerkev,
medtem ko se Gulč nanaša na hrib s cerkvijo. Po domače se še sliši iti
k Svetemu Duhu namesto k Sveti Trojici ter govori iti v Gulč podobno
kakor iti v hribe. In skladno z nadaljnjo zvezo biti v Gulču se je v
petdesetih letih pela nadobudna štirivrstičnica:

Tam, kjer Vnanje so Gorice,
tam, kjer v Gulču so koze,
tam so sive skale
in mi skačemo čez nje.

Vlado Nartnik

===

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 06 Sep 2019 11:49:28 +0200
Subject: Pa še to o Matičetovem

Spoštovani, glede Matičetovega še to. Ta teden sem poslala vabilo na
jutrišnjo (7. 9.) prireditev ob 100-letnici rojstva Milka
Matičetovega, ko mu bo na rojstni hiši odkrita spominska tabla, in ker
ste nekateri mislili, da sem jaz organizatorka te prireditve,
poudarjam, da nisem. Zgolj preposlala sem vabilo, organizator je
Športno in kulturno društvo ter turizem (ŠKUDT) Kopriva, zato tudi
nisem odgovorna ne za jezikovno ustreznost vabila (nekatere je npr.
zmotilo ime Viden namesto Videm/Udine, vendar je to oblika, ki se
ravna po rabi domačinov), prav tako pa tudi ne napisa na plošči. :)

Lep pozdrav!
Vladka