[SlovLit] Slovenski glasovni vzorci v Torontu -- V zanosu in obupu -- CLARIN v Sofiji

[Miran Hladnik]

From: Peter Jurgec <peter.jurgec na utoronto.ca>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 13 Jun 2019 12:27:57 +0000
Subject: Pozvetek ugotovitev raziskave

Pozdravljeni, marca 2017 in 2018 smo raziskovalci z Univerze v Torontu
bralke in bralce Slovlita povprašali za pomoč pri izpolnjevanju
ankete. Razultati so zdaj objavljeni v reviji Natural Language &
Linguistic Theory. V nadaljevanju na kratko (in v za nestrokovnjake
prijaznem jeziku) povzemam rezultate.

Eno izmed ključnih ugotovitev sodobnega jezikoslovja je, da imajo
govorci (nezavedno) znanje o glasovnih vzorcih besed. V slovenščini so
tako besede, ki vsebujejo podobne soglasnike z vmesnim samoglasnikom
(npr. zaporedja pap, tot, rar, kuk, čač) redkejše, kot bi pričakovali
glede na pogostnost teh soglasnikov. V naši raziskavi smo želeli
ugotoviti, ali rojeni govorci slovenščine to znanje o soglasnikih
posplošijo na nove besede. Govorce smo vprašali, da ocenijo
izmišljene, a mogoče slovenske besede. Nekatere besede so vsebovale
omenjena soglasniška zaporedja, druge pa ne. Ugotovili smo, da govorci
res sodijo besede s takimi zaporedji slabše kot druge besede, vendar
pa to velja samo za zadlesničnike (č, š, ž; zapisani so s šumniki).
Omenjeni vzorec je v jezikih sveta pogost, vendar je navadno splošen
(in velja za vse podobne soglasnike), samo za ustnične soglasnike (p,
b, m, v, f) ali samo za neustničnike (vsi ostali soglasniki).
Slovenščina pozna omejitev na zadlesničnike (č, š, ž), kar je v doslej
edini znani primer v jezikih sveta. Raziskava pa lahko dopolni tudi
opise slovenščine. Prvič, v raziskavi smo ugotovili, da govorci
izmišljene besede s palatalizacijo (npr. mala “tolaka” = tolačica)
ocenjujejo bolje kot besede brez palatalizacije (tolakica), kar
nakazuje, da je palatalizacija še vedno aktivna glasovna premena v
slovenščini. Drugič, ugotovljeni vzorec lahko pojasni, zakaj so oblike
kot črkica (samo en č, v korenu) v povprečju precej pogostejše kot
črčica (dva č), medtem ko je obratno res za oblike kot barčica ~
barkica (brez č v korenu).

Povezava do članka (v angleščini):
https://link.springer.com/article/10.1007/s11049-019-09452-z

Za sodelovanje se vsem najlepše zahvaljujemo; brez vašega sodelovanja
nam ne bi uspelo.

Končno poletni pozdrav iz Toronta,
Peter Jurgec

===

http://www.sazu.si/events/5b040d9181a6944e8cfdf872 -- Slovenska
akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi na nastopno predavanje,
ki ga bo imel njen dopisni član Marc L. Greenberg, v sredo, 26. junija
ob 11. uri v dvorani SAZU. Predavanje z naslovom V zanosu in obupu:
Oblikovanje doslej največjega priročnika o slovanskih jezikih in
jezikoslovju bo v slovenskem jeziku.

Profesor Greenberg od leta 2015 načrtuje in ureja Enciklopedijo
slovanskih jezikov in jezikoslovja za založbo Brill (Leiden,
Nizozemska), ki naj bi obsegala 1,5 milijona besed in bo v elektronski
obliki objavljena postopoma letos, v tiskani pa bo izšla leta 2020.
Projekt predvideva prispevke izpod peresa raziskovalcev z vseh
področij slovanskega jezikoslovja in iz sorodnih disciplin, od njih pa
zahteva poročila o najnovejših dognanjih kot tudi pregled predhodno
doseženega znanja. Sodelovanje z avtorji prispevkov za Enciklopedijo
uredniku daje možnost, da se seznani s celotno slavistiko naenkrat.

Enciklopedija bo mejnik v angleško pisani znanosti o slovanskih
jezikih, saj dela takšne razsežnosti obstajajo za zahodnoevropske,
klasične in biblijske jezike, ne pa za tudi slovanske. Prvič bo
predstavljen celovit pregled stroke in njenih dosežkov. Delo bo
strnilo opis slovanskih jezikov, njihov razvoj od prazgodovine do
naših dni in stik z drugimi jeziki – starodavnimi in sodobnimi.

Problematičnost te naloge pa se razkriva v zgodovinskem trenutku
nastajanja dela, ki predenj postavlja precejšnje izzive. Takšni so,
denimo, razvrednotenje humanistike, čedalje večje pomanjkanje sredstev
za izobraževanje in raziskovanje ter zahteva založb po rastočem
dobičku, ki je v nasprotju s potrebami raziskovalcev in bralcev. Vsa
ta problematika se odvija v širšem kontekstu poznega kapitalizma in
zožujočega se prostora za liberalne vrednote.

Predavanje bo izpostavilo nova spoznanja in dosežke stroke kot tudi
strukturne izzive, s katerimi se bo treba soočiti za ohranitev
vitalnosti slovanskega jezikoslovja.

===

https://www.clarin.eu/event/2019/parthenos-workshop-cee-countries --
vabilo na delavnico CLARIN,  Sofija 7.--9. 10. 2019.