[SlovLit] Kmečke zgodbe Louisa Adamiča -- Petr Sgall (1926--2019) -- S FF

Sob Jun 15 05:45:41 CEST 2019

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V čet., 13. jun. 2019 ob 16:24
Subject: pestra sredina junija

V petek, 14. 6. ob 11:00 [je] v Mali dvorani ZRC SAZU (Ljubljana, Novi
trg 4, 2. nadstr.) prof. dr. John Enyeart v angleškem jeziku imel
predavanje Od fatalistov do revolucionarjev: kmečke zgodbe Louisa
Adamiča in iskanje demokracije v 20. stoletju. Slovensko-ameriški
pisatelj je kmečke like sprva uporabljal za kritiko avstrijskega
kolonializma, srbskega iredentizma in ameriškega kapitalizma. Adamič
je svoj pogled spremenil med drugo svetovno vojno z vzponom
partizanov: v južnoslovanskih kmetih je videl nosilce nove oblike
demokracije, ki je vključevala rasno in etnično enakopravnost,
delavske pravice in pravico narodov do samoodločbe. John Enyeart je
profesor zgodovine na Univerzi Bucknell v Lewisburgu v Pensilvaniji
(ZDA).

===

From: "Jasna Honzak Jahić" <jasna.honzak na seznam.cz>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 14 Jun 2019 12:37:30 +0200 (CEST)
Subject: Iz Prage

28. maja je umrl Petr Sgall, zaslužni profesor Filozofske Fakultete
Karlove univerze v Pragi, jezikoslovec, ki je bil priznan v češkem in
svetovnem jezikoslovju. V sodobnosti, ko se mlajše in mlade generacije
jezikoslovcev vedno bolj usmerjajo na ožja in ozka strokovna področja,
se še toliko bolj zavedamo, ko odide jezikoslovec s tako vsestranskim
in celovitim znanjem; profesor Sgall je bil odličen indoevropeist in
splošni jezikoslovec, prav tako tudi računalniški in korpusni
jezikoslovec ter sociolingvist.

Profesor Sgall je bil z južne Češke, rojen 27. maja 1926 v Čeških
Budjejovicah v kulturni družini izobraženega advokata. Brezskrbno
mladost je kruto presekala vojna, oče in večina najožjega sorodstva so
morali v Auschwitz, preživela sta samo dva člana družine, Petra pa so
internirali v delovno taborišče. Po vojni je končal gimnazijo,
študiral v Pragi na Filozofski fakulteti primerjalno indoevropsko in
splošno jezikoslovje ter postal asistent na Katedri splošnega
jezikoslovja. Tako se je začela Sgallova akademska pot, pot
znanstvenika in učitelja. Kot je cenil tradicijo in je bil med tistimi
jezikoslovci, ki so na koncu 80. let obudili Praški lingvistični
krožek, saj so vojna in politične razmere  po l. 1948 povzročile
njegov zaton, je bil vedno odprt za vse novo v jezikoslovju. Že v 60.
letih je osnoval in razvijal novo področje jezikoslovja - formalno in
računalniško jezikoslovje, sodeloval pri prvih poskusih
angleško-češkega strojnega prevajanja in  na Karlovi univerzi vodil
novo raziskovalno skupino, t. i. Laboratorij algebrskega jezikoslovja.
Po avgustu 1968, v času ideološke normalizacije po vpadu vojsk
Varšavskega pakta v češkoslovaško državo, so postali Laboratorij in
njegovi raziskovalci nezaželeni. Z delom so lahko nadaljevali l. 1973,
ko je bil Laboratorij premeščen na Fakulteto za matematiko in fiziko
in kjer je kljub večjim in manjšim težavam deloval do 90. let. Bil je
temelj, na katerem je pozneje zrasel Inštitut formalne in aplikativne
lingvistike, katerega predstojnica je bila Sgallova učenka in
dolgoletna sodelavka profesorica Eva Hajičová. Veliko veselje,
zadoščenje in ponos je prof. Sgallu prinesla ustanovitev Inštituta za
teoretično in  računalniško lingvistiko na FFUK, kjer je s svojim
znanjem in žarom deloval vse do upokojitve.

Sgallova znanstvena bibliografija obsega veliko knjižnih monografij in
stotine člankov, kar bo gotovo ovrednoteno v strokovnih publikacijah.
Toda kljub temu je potrebno izpostaviti dvoje. Prvič, Sgallovo
avtorstvo projekta celovitega slovničnega opisa češčine, t. i.
Funkcijsko generativni opis, in drugič,  veliko in neusahljivo
zanimanje za živa in vedno nova vprašanja, ustvarjena v odnosu knjižne
in govorjene češčine. Nanje je Petr Sgall tudi rad odgovarjal, npr. z
Jiříjem Hronkem v Češčini brez okraskov  (1992) ali v Kako pisati in
kako ne pisati češko (2004, soavtorica Jarmila Panevová). Vprašanja
češčine in njene stratifikacije so Sgalla zanimala že od otroštva:
Zakaj otroci na igrišču govorijo drugače kot njihova učiteljica v
šoli?  Otroško vprašanje je motiviralo celoživljenjsko vprašanje:
Kakšna je pravzaprav podoba maternega jezika govorcev češčine?

Jasna Honzak Jahič

===
Od: Zajc Božič, Kristina <Kristina.Zajc-Bozic na ff.uni-lj.si>
Date: V pet., 14. jun. 2019 ob 13:56
Subject: Napovednik dogodkov FF

[...] medaljo za zasluge je prejel viš. pred. Sergij Šlenc za izjemni
prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom
predvsem na jezikovnem in literarnem področju.

Včeraj je Mladinska knjiga Založba podelila Levstikove nagrade.
Levstikovo nagrado za življenjsko delo je prejel pesnik, pisatelj,
dramatik prof. dr. Boris A. Novak. Eden najboljših slovenskih
književnih ustvarjalcev Boris A. Novak je tudi za otroke in mladino
ustvaril izviren in izrazno močen opus, s katerim se uvršča v sam vrh
mladinske in otroške književnosti na Slovenskem.

http://oddelki.ff.uni-lj.si/biblio/colis/ -- od 16. do 19. junija 2019
bo na FF potekala 10. konferenca CoLIS (Conceptions of Library and
Information Science), ki jo gosti in organizira Oddelek za
bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF. Konferenca
se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja
bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gosti preko 110
raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki prihajajo iz okrog 20
držav ter štirih celin.

http://www.ff.uni-lj.si/node/14746 -- Od 17. do 28. junija 2019 bo na
FF (pred. 5) potekala 8. DOTTSS STRIDON poletna prevodoslovna šola za
doktorske študente in učitelje prevajanja. Šole se bodo udeležili
študenti in študentke iz enajstih držav, učiteljski kader pa prihaja s
petih univerz. Letos je gostujoči profesor eden najznamenitejših
sodobnih prevodoslovcev, prof. dr. Lawrence Venuti z Univerze Temple
(ZDA). Profesor Venuti bo imel vsak dan od ponedeljka do četrtka
predavanja.

Oddelek za prevajalstvo FF vabi na pogovor o prihodnosti poklica
prevajalca, ki bo pred konferencoTSCL 2019 in v sklopu pobude
#TranslatingEurope potekal v četrtek, 20. junija 2019, ob 17.00 uri v
Hiši Evropske Unije (Dunajska 20, Ljubljana). Dogodek bo potekal v
angleščini, tolmačenje bo zagotovljeno. Udeležbo na dogodku je treba
potrditi prek spletne prijave do 18. junija 2019.

http://tscl.splet.arnes.si/ -- 21. in 22. junija 2019 bo v prostorih
FF potekala mednarodna prevodoslovna konferenca Odziv prevajanja in
tolmačenja na trende in izzive sodobne družbe. Plenarni predavatelji
so Lawrence Venuti(Temple University), Robert Phillipson (Copenhagen
Business School) in Nike K. Pokorn (Univerza v Ljubljani).

Na portalu E-knjige ZZFF lahko izbirate že med 145 naslovi publikacij
Znanstvene založbe FF, ki so objavljene v odrtem dostopu. Sveže iz
ponudbe:Pismenost in kultura Kijevske Rusije (ur. Blaž Podlesnik),
Terapija sprejemanja in predanosti (ur.Gregor Žvelc), Dialogu naproti
(ur. Vesna Požgaj Hadži, Marko Ljubešić in Jerica Ziherl) in
Translation and / und Migration, Prevajanje in migracije (ur. Ada
Gruntar Jermol, Mojca Schlamberger Brezar in Vlasta Kučiš).

http://www.ff.uni-lj.si/node/14781 -- Center za jezikovne vire in
tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT UL) je v četrtek, 13. junija
2019, predstavil novo različico korpusa Gigafida 2.0: korpus pisne
standardne slovenščine. Korpus je nastal v okviru projekta Nadgradnja
korpusov Gigafida, Kres, ccGigafida in ccKres, ki ga je financiralo
Ministrstvo za kulturo v letih 2015‒2018.

---

Na skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti 6. junija 2019
je bila Andreja Žele izvoljena v izredno članico razreda za filološke
in literarne vede. -- mh