[SlovLit] Posvet o jezikovni samozavesti -- Re: Beatin dnevnik -- O Kosovelu s Komeljem v Kopru

[Miran Hladnik]

http://www.sazu.si/uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Program%20s%20povzetki.pdf
-- povzetki predavanj na  posvetu Jezikovna samozavest – obstoj in
razvoj materinščine je odvisen od nas samih v petek, 14. junija 2019
ob 9.30, v akademijski dvorani, Novi trg 3, v Ljubljani.

===

https://ars.rtvslo.si/2019/05/svet-kulture-973/ -- Izidora Pevec: Prvi
slovenski družinski roman v obliki dnevnika.  ARS 12. 06. 2019 in
https://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174621281 -- Prva faksimilirana
izdaja Luize Pesjakove. RTV SLO 12. 6. 2019.

---

Včeraj, na rojstni dan Luize Pesjak (1828--1898) sta bila v Rokopisnem
oddelku NUK-a Urška Perenič in Marijan Rupert nagrajena z dolgim
aplavzom za skrbno pripravljeni dogodek. Urška je predstavila ponatis
prvega slovenskega dnevniškega romana Beatin dnevnik (1887), za
katerega je napisala spremno študijo, in doslej nepoznani oljni
portret pisateljice iz zasebne zbirke Marka Koršiča, Marijan pa je
razkazal njeno v veliki meri nemško rokopisno zapuščino, ki je Urški
pomagala locirati dogajališče romana na grad Snežnik. Simpatična
prezentacija me je izzvala k pripombi, kako se literarna veda otresa
svoje akademske puščobnosti in postaja estradna disciplina. Da opazke
ne bi kdo razumel kot kritike ali zafrkljivosti, jo dopolnjujem s
pomislijo, da je bil dogodek deležen večje pozornosti, kot smo sicer
navajeni, tudi zato, ker je posrečeno pokazal na sprego paradigmatskih
sprememb, skozi katere gre literarna veda. To so zanimanje za doslej
marginalizirano žensko avtorstvo, emancipacija slovenske literature v
nemščini, emancipacija literature, ki smo jo označevali z izrazom
trivialna, ker so jo pripisovali bolj razvedrilnim kot nacionalnim
pobudam, obrat k prostorski razsežnosti literature (tudi poudarek na
lokalnem) in vrnitev interesa za kulturni kontekst književnosti.
Večpredstavnost, kot jo je z rokopisi, tiskom, prosojnicami, živo
besedo, glasbo in slikami demonstriral včerajšnji dogodek, je eden od
načinov za povečanje privlačnosti študija slovenistike in drugih
humanističnih panog. -- miran

===

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>, Slo-fhs <slo-fhs na googlegroups.com>
Date: Thu, 13 Jun 2019 11:41:30 +0200
Subject: Pogovor o branju z Miklavžem Komeljem v tor. 18. 6. ob 20. uri

Spoštovani, zadnji iz cikla Pogovori o branju, ki jih soorganizirata
Slavistično društvo Koper in Kulturni klub, bo v torek 18. junija ob
20. uri v foajeju Gledališča Koper. Junijski gost bo pesnik,
prevajalec, urednik Miklavž Komelj, ki se bo z Diano Pungeršič
pogovarjal o svoji poeziji in z Jasno Čebron o Kosovelovih pesmih, ki
jih je uglasbila in jih bo zapela Nika Solce.

"Miklavž Komelj (1974) je pesnik, pisatelj, umetnostni zgodovinar,
teoretik, kritik ter prevajalec. Z ducatom samostojnih pesniških
zbirk, od prvenca Luč delfina(1991) pa do zadnje zbirke 11 (2018),  s
pravkar izdano zbirko kratke proze Larvae in številnimi znanstvenimi
članki, eseji in monografijami s področja umetnostne/literarne
zgodovine in teorije ter filma je eden najplodovitejših sodobnih
literarnih ustvarjalcev in raziskovalcev pri nas. Njegova poezija
vseskozi doživlja glasen odzven, je sproti antologizirana,  požela pa
je tudi domala vse domače pesniške nagrade; Veronikino, dvakrat
Jenkovo, Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Za zbirko
esejev Nujnost poezije je avtor prejel tudi Rožančevo nagrado (2011).
Prevaja iz kar šestih jezikov (portugalščine, španščine,
italijanščine, ruščine, angleščine, nemščine), po njegovi zaslugi pri
nas bolje poznamo ustvarjalnost Fernanda Pessoe, Piera Paola
Pasolinija, Césarja Valleja, Alejandre Pizarnik, Djune Barnes. S
posebno stanovsko predanostjo se je lotil tudi urejanja in objave
literarnih opusov velikanov domačega pesniškega parnasa – Jureta
Detele in Srečka Kosovela. Neobjavljeno zapuščino slednjega je nedavno
objavil v obsežni knjigi v dveh zvezkih Vsem naj bom neznan (Goga,
2019). S tem renesančno-anarhičnim, večno izmuzljivim ustvarjalcem se
bomo pogovarjali tako o njegovi protislovja iščoči poeziji, s katero
nas sploh v zadnjih zbirkah vztrajno zapeljuje onkraj logike, onkraj
onkraja, v brezčasnost, brezmejnost in skrajno osvobojenost, kakor o
njegovem srečevanju z delom Srečka Kosovela in odkrivanju njegove še
neobjavljene zapuščine."

Prisrčno vabljeni!
Vladka Tucovič Sturman