[SlovLit] Avdiodeskripcija -- Gostovanja na ljubljanski slovenistiki -- Re: Lojzka Bratuž

[Miran Hladnik]

From: Rot Veronika <Veronika.Rot na rtvslo.si>
To: "'slovlit na ijs.si'" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 21 May 2019 08:51:23 +0000
Subject: Vabilo na konferenco ADLAB PRO: Širitev kroga AD (zvočno opisovanje)

Spoštovani! RTV Slovenija je kot partner sodelovala pri projektu
Erasmus+ ADLAB PRO, ki ga je vodila Univerza v Trstu. Projekt se je
ukvarjal z izdelovanjem izobraževalnega modela za študij zvočnih
opisovalcev za slepe in slabovidne. Zvočno opisovanje
(avdiodeskripcija) opredeljujejo kot avdiovizualno prevajanje, zato
menim, da bi bili izsledki konference verjetno zanimivi za tiste, ki
se ukvarjajo z novimi pristopi rabe jezika. Zanimivo je na različnih
področjih, tudi pri novinarstvu, saj gre za novo zvrst poročanja
oziroma predajanja sporočil določeni ciljni publiki: slepim in
slabovidnim. Prav tako je zanimivo kot nova besedilna zvrst, kot nova
smer prevajanja, pri kateri je izvorni jezik slika. Zvočno opisovanje
se uporablja v muzejih, gledališčih, na televiziji in še marsikje.

Pošiljam vam nekaj informacij glede projekta in dogodka:
https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/1410
Na spodnjih povezavah pa si lahko ogledate tudi program celodnevne
konference, ki je objavljen v slovenskem in angleškem jeziku.
https://www.rtvslo.si/dostopno/tehnike-dostopnosti/31
https://www.rtvslo.si/dostopno/tehnike-dostopnosti/30

Veseli bomo, če bo naše vabilo doseglo čim več zainteresiranih.
V upanju, da se srečamo na konferenci ADLAB PRO: Širitev kroga AD, vas
lepo pozdravljam,
Veronika Rot
novinar analitik

===

Kronika gostovanj na ljubljanski slovenistiki:

Ina Ferbežar: Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje: Izzivi
merjenja slovenščine.  7. maja ob 8.50 FF UL # 4.
Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije UL: Digitalno
življenje slovenščine. 21. maja ob 8.50, FF UL # 4.

===

Od: marija mercina <marija.mercina na gmail.com>
Date: V tor., 21. maj 2019 ob 11:55
Subject: Goriška znanstvena dediščina Lojzke Bratuž
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006671.html)

V soboto, 18. 5. 2019 na osrednjem pokopališču v Gorici, se je
skupnost poslovila od literarne zgodovinarke Lojzke Bratuž
(1934-2019). Žalna seja je bila v sredo, 8. maja, pogrebne
slovesnosti 11. maja v Cerkvi svetega Ignacija na Travniku v Gorici,
18. 5 pa žarni pokop. Bratuževa je bila, podobno kot njen brat Andrej
(1936-2011), trdno vpeta v goriško glasbeno in kulturno življenje.
Slovenska skupnost je kot imperativ zvestobe slovenstvu sprejela težko
dediščino Lojzkinih staršev Lojzeta Bratuža in mame Ljubke Šorli,
Lojzka in Andrej pa sta jo sprejemala kot imperativ odpuščanja
fašističnim krvnikom in nadaljevanje dela za slovensko skupnost na
glasbenem področju, Lojzka pa tudi literarnozgodovinskem. Samo ugibamo
lahko, koliko skladb je napisal Andrej (glasbenik kot oče), kje vse
sta brat in sestra orglala in koliko zborov sta vodila. »Ko utihnejo
zadnji  pevci, slovenščine v kraju ni več,« je v zvezi z revijo
pevskih zborov izjavila Lojzka.

Dediščina za Lojzko Bratuž  so literarna dognanja in dve antologiji
goriške književnosti: Gorica v slovenski književnosti in Goriška
knjiga. Njeno najpomembnejše delo je objava Attemsovih (rokopisnih)
pridig s komentarjem. Odkrila je, da je prvi goriški nadškof ne samo
pridigal v slovenščini, temveč si jih je v tem jeziku skrbno
zapisoval. Njeno delo je obsežno, izšlo je v več knjigah, odlikuje pa
se z lastnostjo, ki ni samoumevna: nikoli ni pozabila omeniti vseh, ki
so raziskovali pred njo. Njeno preučevanje književnosti je bilo vedno
povezano z vprašanjem o rabi slovenščine v javnosti na Goriškem v
različnih družbenih slojih. Predavala je na Univerzi v Vidmu. Po
nenavadnem naključju je njeno zadnje »predavanje o Ivanu Cankarju«
bilo v bolnišnici v Gorici malo pred smrtjo. Njena obiskovalka je
ostalim trem pacientkam v isti sobi, Italijankam,  povedala o
Lojzkinem poklicu. Prosile so jo, naj še njim kaj pove. In jim je
govorila o Cankarjevem pomenu.

Upam, da bomo dolgo in koristno segali po njenih delih.
Marija Mercina