[SlovLit] Dialogi o Almi Karlin -- O spolu v jeziku brez jezikoslovcev -- Evropski in svetovni jeziki

[Miran Hladnik gmail]

From: Zalozba ARISTEJ <info na aristej.si>
Date: Tue, 27 Nov 2018 12:15:20 +0100
Subject: Dialogi o Almi Karlin

»Naslednje leto bo minilo sto let, odkar se je tridesetletna Alma M.
Karlin s kovčkom, pisalnim strojem Eriko, sto dolarji in nekaj sto
nemškimi markami s celjske železniške postaje odpravila na potovanje,
s katerega je pričakovala, da se bo vrnila v treh letih. Vrnila se je
šele osem let kasneje, utrujena in izčrpana od vseh mogočih
preizkušenj in bolezni, oprtana s sulicami s tihomorskih otokov in z
zapiski s poti, ki jih je v letu in pol po vrnitvi objavila v
potopisnem diptihu Einsame Weltreise in Im Banne der Südsee. Karlinova
je takrat v nemškem govornem področju  v hipu postala pisateljska
zvezda, knjige, ki so sledile, pa so jo naredile za popularno modno
pisateljico, ki so jo prebirali tudi na Slovenskem, še posebej žensko
bralstvo.«

Tako je v uvodu v novo številko Dialogov zapisal sourednik (ob Maticu
Majcnu) tematskega sklopa Marijan Pušavec in uvedel deset avtoric in
avtorjev, ki v svojih člankih odgovarjajo na različna vprašanja, ki
jih v zvezi z Almo Karlin slovenska literarna zgodovina še ni
razčistila. Kazalo vsebine in uvodnik na:
http://www.aristej.si/slo/dialogi/index.html

Vabljeni k branju tiskane izdaje Dialogov št. 9/2018.

===

http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/10570/ -- posvet Je
znanstvena sfera v Sloveniji vključujoča?, ki ga 29. 11. 2018 v
prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanosti in šport, Masarykova
16, 1000 Ljubljana v dveh sklopih organizira Komisija za enake
možnosti na področju znanosti. V programu drugega sklopa z naslovom
Jezik kot sredstvo vključevanja ni nobenega jezikoslovca. Je treba
izključiti jezikoslovje, da bi jezik postal vključevalen? Pomeni to
konec "jezikoslovnega nasilja" nad jezikom? -- mh

===

From: <vlado na zrc-sazu.si>
Date: V tor., 27. nov. 2018 ob 16:34
Subject: Evropski in svetovni jeziki

Bližnja osamosvojitev Velike Britanije utegne močno spremeniti
razmerja med jeziki zlasti v okviru Evrozveze. Slednje sicer ne gre
mešati s celo Evropo ali celim svetom. S celo Evropo se skladajo že
besede Prešernovega Čertomira: Narveč sveta otrokam sliši Slave! Gre
za to, da pokrivajo romanski in germanski jeziki vsega po 16 %,
slovanski pa kar 58 % evropske celine. Po številu govorcev pa so si
evropski jeziki ob koncu drugega tisočletja sledili takole:

ruščina 101000000
nemščina 92000000
angleščina 59000000
francoščina 55000000
italijanščina 53000000
ukrajinščina 35000000
poljščina 34000000
španščina 29400000
romunščina 22000000
nizozemščina 19000000
srbohrvaščina 17000000
madžarščina 14000000
portugalščina 10000000
bolgarščina 9800000
češčina 9700000
novogrščina 9500000
švedščina 8500000
katalonščina 7300000

Navesti velja tudi turansko turščino, ki šteje 60000000 govorcev in iz
Male Azije sega v Evropo za celo Slovenijo. Glede na to, da ruščina ni
del Evrozveze,  bo z britansko osamosvojitvijo prvi jezik Evrozveze
seveda nemščina, čeprav je med svetovnimi jeziki šele na osmem mestu:

kitajščina 1110000000
angleščina 355000000
španščina 305000000
arabščina 220000000
portugalščina 160000000
ruščina 160000000
francoščina 124000000
nemščina 121000000
italijanščina 66000000

Vlado Nartnik

---

Dodajam še zaporedje prvih desetih jezikov po številu gesel na
Wikipediji (https://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias):

1 angleščina 5.758.502
2 cebuanščina (Filipini) 5.379.917
3 švedščina 3.764.225
4 nemščina 2.243.097
5 francoščina 2.060.362
6 nizozemščina 1.949.248
7 ruščina 1.511.906
8 španščina 1.490.242
9 Italijanščina 1.479.716
10 poljščina 1.309.256

Po številu vseh na Wikipedijo naloženih datotek pa je ruščina že na
drugem mestu. -- miran