[SlovLit] Madžarščina za Slovence -- Romantika; etični obrat v literarni vedi -- Novi Fran

[Miran Hladnik gmail]

From: Tatjana Marvin <tatjana.marvin na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 27 Nov 2018 09:07:32 +0100
Subject: Učbenik madžarščine za Slovence 1

Pri Znanstveni založbi FF je oktobra 2018 izšel Učbenik madžarščine za
Slovence 1. Avtorica je Éva Schwetter, nekdanja lektorica madžarskega
jezika na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje UL FF, ter
magistrska študenta oz. diplomanta na tem oddelku, Blaž Božič in Miha
Sušnik. To je prvi visokošolski učbenik madžarščine v slovenskem
jeziku. Namenjen je tako študentom Oddelka za primerjalno in splošno
jezikoslovje (učno gradivo pri predmetu Madžarski jezik 1) kot tudi
širšemu krogu uporabnikov, ki jih zanima učenje madžarskega jezika.
Več o učbeniku najdete na:
https://knjigarna.ff.uni-lj.si/si/izdelek/1852/ucbenik-madzarscine-za-slovence-1/

Tatjana Marvin, predstojnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
Date: Tue, 27 Nov 2018 09:39:32 +0000
Subject: Romantika in etika

Rüdiger Safranski: Romantika: Zadeva Nemcev. Prevedel Tomo Virk (Labirinti)

Rüdiger Safranski (1945) je zaslovel predvsem s svojimi filozofskimi
in kulturnozgodovinskimi portreti vidnih oblikovalcev nemške in
evropske duhovne zgodovine. Safranski je zagret raziskovalec nemške
kulturne in duhovne zgodovine, o njenih najopaznejših osebnostih je
napisal niz filozofsko-esejističnih uspešnic. Med drugim knjige o
Nietzscheju (slovenski prevod je leta 2010 izšel pri LUD Literatura),
Schopenhauerju, Heideggerju, Schillerju in Goetheju. Vsi ti filozofi
in literati imajo nekaj skupnega, in to skupno Safranski identificira
kot »romantičnost«. Analizira in vsestransko osvetljuje jo v delu
Romantika. Zadeva Nemcev (2007), tej veliki sintezi, ki poleg
zgodovinske nemške romantike obravnava tudi globoke sledi
romantičnosti v delih poznejših filozofov in teoretikov ter v usodnih
družbenozgodovinskih dogajanjih 20. stoletja. [...]

Napetost med romantičnim in političnim spada pod še obsežnejšo
napetost med predstavljivim in življivim. Poskus, da bi to napetost
pretvorili v neprotislovno enovitost, lahko vodi do osiromašenja ali
opustošenja življenja. Življenje postane siromašnejše, če si ne
drznemo več predstavljati onkraj tega, za kar menimo, da je mogoče
tudi živeti. In življenje postane opustošeno, če želimo za vsako ceno,
tudi za ceno uničenja in samouničenja, živeti nekaj le zato, ker smo
si to predstavljali. Življenje postane osiromašeno, ker se odrečemo
predstavljivemu le zaradi ljubega miru; ali pa se zlomi pod silo, s
katero želimo to, kar smo si predstavljali, udejanjiti brez odstopanj.
V oben primerih ne prenesemo nasprotja med predstavljivim in življivim
in si želimo enovitega življenja. Toda tako življenje je vendarle
zgolj romantična sanja.

Tomo Virk: Etični obrat v literarni vedi (Novi pristopi)

Virkova knjiga je prva slovenska monografija na temo literature in
etike. Poglobljeno in kritično obravnava razmerje med obojim pri
nekaterih najopaznejših sodobnih filozofih in literarnih teoretikih,
kot so E. Levinas, J. Derrida, A. MacIntyre, M. Nussbaum, W. Booth, J.
Phelan, J. Hillis Miller, P. de Man, G. Spivak idr. Virk analizira
njihov prispevek k tako imenovanemu »etičnemu obratu«, hkrati opozarja
tudi na meje in slepe pege, kot se mu kažejo ob tem ali onem avtorju.
Za dekonstrukcijske pristope se tako izkaže, da razumejo etiko preveč
arbitrarno in abstraktno formalistično: predvsem kot (retorični)
učinek teksta ali kot splošno logično strukturo, etiko ob tem včasih
(neetično) izenačujejo z dekonstrukcijsko metodo branja. Poglavitne
slabosti klasičnih humanističnih pristopov pa so po Virku neutemeljeno
»amalgamiranje« etike in estetike. Od tod sporno prevrednotenje
umetniške vrednosti kanoniziranih literarnih del, pogosti zdrsi v
moralizem in – ta slabost velja zlasti za naratološke pristope –
jalova prizadevanja za vzpostavitev »etične naratologije«. Virkov
Etični obrat v literarni vedi je neizprosno kritičen do pomanjkanja
avtorefleksije v etični literarni vedi (lahko pa sklepamo, da tudi na
splošno). To je tudi glavna intenca knjige: za etično literarno vedo
biti to, kar ji po avtorjevem mnenju manjka – njena (avto)refleksija.

===

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 27 Nov 2018 10:55:41 +0100
Subject: Prihaja novi, obogateni Fran - predstavitev novosti 3. decembra 2018

Spoštovane, spoštovani, kot veleva tradicija, bomo tudi letos na ta
veseli dan kulture, 3. decembra, v Atriju ZRC ob 10. uri predstavili
novosti na vseslovenskem jezikovnem portalu Fran, ki bo v krakem
dosegel 40-milijonto poizvedbo. Zagotovo se boste uporabniki najbolj
razveselili Sinonimnega slovarja slovenskega jezika in Vezljivostnega
slovarja slovenskega jezika. V Sinonimnem slovarju slovenskega jezika,
ki je v knjižni obliki izšel leta 2016, boste lahko brskali za
sopomenkami, s pomočjo posebne strani pa tudi za nekaterimi
podpomenkami in nadpomenkami. Elektronska oblika prinaša tudi nekaj
novih privlačno oblikovanih in interaktivnih možnosti uporabe.
Vezljivostni slovar slovenskega jezika se vam na prvo branje morda ne
bo zdel tako pomembna pridobitev, a vam zagotavljamo, da bo poslej vse
vaše dvome o predlogih, sklonih, prislovih in odvisnikih, s katerimi
se lahko povezuje določen glagol, razpršil en klik na portal Fran.

Novi Fran bo poleg tega bogatejši za nova gesla pri rastočih
slovarjih, kot so ePravopis, eSSKJ, Sprotni slovar in Novi etimološki
slovar, ter za predloge novih pravopisnih rešitev na najaktualnejših
področjih, ki jih je pokazala vsakdanja raba. Poleg tega vsega
naštetega so vam raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravili še nekaj drugih slovarskih in
uporabniških presenečenj. Tehnično prenovo portala Fran je podprla
Abanka, vsebinsko delo pri slovarjih pa sofinancira Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Po prireditvi ste vabljeni tudi na Posvet o terminologiji na področju
invalidnosti, ki bo potekal na isti lokaciji od 11.30 naprej.

Agata Tomažič