[SlovLit] Scopus -- Medmedijsko nomadstvo

Sre Nov 21 14:22:02 CET 2018

Poročam o predavanju Katarzyne Gaca-Zając Scopus selection criteria
and process, ki ga je za urednike slovenskih znanstvenih revij včeraj
organizirala Tjaša Radek z Ekonomske fakultete UL in poslušalcem po
predavanju ponudila tudi kosilo. Scopus je največja citatna baza (16
mio avtorjev, 70 mio zapiskov, 70.000 inštitucij, 23.000 revij),
pokrivajo tudi znanstvene konference (8,3 mio) in knjige (1,5 mio).
Registrirajo publikacije v 40 jezikih in objave v angleščini niso
noben kriterij za indeksiranje, ampak le angleški prevodi naslovov,
izvlečkov in ključnih besed. Kar 14.000 revij v bazi je neaktivnih, to
pomeni, da so prenehale izhajati ali ne izpolnjujejo več kriterijev za
uvrstitev. Založba Elsevier, v okviru katere deluje Scopus, oskrbuje
11 % publikacij in ne odloča o sprejemu/zavrnitvi v bazo, več kot 60 %
založnikov ima manj kot 1-odstotni delež objav. 4500 univerz upošteva
Scopusove podatkovne zbirke, največji uporabnik (in najbrž tudi
financer) pa je NSF z večmiljardnim proračunom. Scopus dobi letno 3500
prošenj revij za uvrstitev v bazo, uspešna je ena tretjina prošenj.

Revija mora izpolnjevati naslednje kriterije: biti mora recenzirana,
reference morajo biti v latinični pisavi (latinsko transliterirane
dodamo v oglatem oklepaju za izvirnimi, ki so recimo v cirilici, in to
po katerem koli pravopisu, samo da smo pri transliteraciji dosledni),
važna je rednost izhajanja (da številke ne zamujajo), poleg naslovov
in izvlečkov mora imeti revija v angleškem prevodu tudi svojo spletno
stran, na njej se mora nahajati izjava o etičnem postopanju
(https://en.wikipedia.org/wiki/Committee_on_Publication_Ethics) in
revija mora biti dostopna na spletu. Revija se uvrsti v bazo po
6--12-mesečnem preverjanju, neuspele prijave obremeni večletni embargo
na naslednji poskus. Člani uredništva morajo biti iz različnih
inštitucij in iz različnih držav (izjema so nacionalne filologije),
umetno "internacionalizacijo" uredništva dojemajo kot slabost.
Presojajo kvaliteto izvlečkov (jasnost in detajliranost: izvleček naj
odgovori na vprašanja zakaj, kaj in navede rezultate raziskave),
izvlečki morajo biti primerljive dolžine. Konsistentna mora biti tudi
oblika člankov (grafikoni, slikovna oprema, opombe ...). Presojajo
starost citirane literature (spet upoštevaje povprečja znotraj stroke,
ki ji revija pripada), in njihovo število. Ne obstaja kakšen spodnji
ali zgornji prag pri količini sklicevanja.

Pri Scopusu redno preverjajo, ali uvrščene revije še vedno
izpolnjujejo kriterije in odstopanja sankcionirajo. Glede citatov, ki
so tako zelo pomembni za slovensko raziskovalno skupnost, je dobro
vedeti, da je samocitiranje (to pomeni sklicevanje na objave v istem
časopisu, ne samo na avtorjeve lastne objave!), kadar za več kot
dvakrat odstopa od povprečja v stroki, kaznovano z izločitvijo revije
z indeksa. No, lahko pa postopoma dvigujemo povprečje samocitiranja v
stroki :) Drugi citatni kazalci (CiteScore, število citatov na članek
itd.) tudi nimajo drugačnega praga, kot je povprečje v stroki: takoj
ko odstopajo za več kot 50 %, je to za revijo lahko usodno.

Transparentnost selekcijskih kriterijev pri Scopusu me je prijetno
presenetila, prav tako tudi odprtost za neangleške objave; v tem
smislu bom moral korigirati svojo kritiko anglocentričnosti tega
bibliografskega servisa v Novi pisariji
(https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Citatni_indeksi) in v
članku na to temo v Slavistični reviji
(https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-59129954/PDF-2015-3-1-2).
Na predavanju ni bilo besede o razmerju med različnimi Scopusovimi
metrikami. Scopus izpostavlja najnovejšo, poznano pod imenom
CiteScore, slovenske znanstvene dosežke pa pri nas na ARRS-u še vedno
merijo po metriki SNIP, ki je bila deležna kritike kot hazardna, in je
očitno presežena. O tem poročam, ko izvem kaj več. -- miran

===

From: Markoja, Darja <Darja.Markoja na agrft.uni-lj.si>
Date: V sre., 21. nov. 2018 ob 07:13
Subject: (SlovLit) Vabilo na Debatno kavarno - Slovensko gledališče
kot prostor medkulturnih izmenjav in medmedijskega nomadstva v petek,
23. 11. 2018, od 14:00 do 15:00, Cankarjev dom

Pogovor Slovensko gledališče kot prostor medkulturnih izmenjav in
medmedijskega nomadstva

Vljudno vas vabimo na predstavitev dveh monografij, ki sta plod
uspešnega založniškega sodelovanja med AGRFT in Znanstveno založbo
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Monografija Uprizoritvene
umetnosti, migracije, politika, ki jo je uredila dr. Barbara Orel,
prikazuje slovensko gledališče kot sooblikovalca medkulturnih
izmenjav, dialoga in sodelovanja, najnovejša monografija dr. Tomaža
Toporišiča Medmedijsko in medkulturno nomadstvo pa predstavlja izviren
poskus tradicijo literarnega in teatrološkega raziskovanja povezati s
strokami, ki zadevajo sodobne medije in kulture v slovenskem in
evropskem literarnem, uprizoritvenem in umetniškem polju z občutkom za
obrobno in središčno, lokalno in globalno v sodobni umetnosti in
kulturi. Pogovor z dr. Barbaro Orel in dr. Tomažem Toporišičem bo
vodila dr. Mateja Pezdirc Bartol.

Darja Markoja, AGRFT