[SlovLit] Razpis MR pri Urški Perenič -- Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring -- Tretja reka -- Arhiv Slovlita

[Miran Hladnik gmail]

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Datum: 12. junij 2018 15:26
Zadeva: MR pri Urški Perenič

Spoštovani vsi in vse,  z veseljem sporočam, da sem bila danes uradno
potrjena za mentorico MR za 2018/19  (področje Literarnih ved). Zato
dovolite, da zainteresirane kandidate najprej povabim, da si preberejo
kratek program usposabljanja, ki sem ga za ta namen pripravila pred
časom, in jih seveda povabim, da se prijavijo na Razpis za nove mlade
raziskovalce na spletni strani Univerze v Ljubljani
(https://www.uni-lj.si/studij/mladi-raziskovalci/). Rok za prijavo je
22. junij.

Lep pozdrav, Urška Perenič

===

From: Darinka Verdonik <darinka.verdonik na um.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 12 Jun 2018 10:21:12 +0000
Subject:  Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring ()

Spoštovani, spremljam diskusijo o odločbi Senata FF in mislim, da je
že dolgo nazaj prešla konstruktivne vode, če je v teh sploh bila, da
je marsikje žaljiva ali neprimerno zbadljiva. Kot vsaka diskusija o
vprašanjih, ki zadevajo naše ideološke opredelitve, je tudi ta močno
emotivna, sogovorniki pogosto govorijo en mimo drugega, namesto da bi
si temeljito prisluhnili, ter se zapirajo za zidove svojih prepričanj.
Pa vendar nas je, sem prepričana, med bralci še veliko takih, ki nismo
za okopi ene ali druge strani in bi si želeli brati glas razuma, ne pa
glasov prepričanj.

Pozdrave,
Darinka

===

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 12. junij 2018 14:07
Zadeva: Tretja reka

Ko je 51-letni Valentin Vodnik 10 let pred svojo smrtjo prevajal
Brambovsko dobro voljo, je 15 kitic nemške predloge na zunaj skrčil na
13, na znotraj pa pravzaprav na vsega 2 kitici, kajti 3. kitica z
Dravo kot mejno reko na slovenskem severu in Sočo kot mejno reko na
slovenskem zahodu je bila izvirni nadomestek za odvečnih 10 kitic:

Kar smo mi brambovci,
Več nismo cagavci,
Volje smo židane,
Dobro nam je.

Kaj neki maramo!
Samo to baramo:
Kje so sovražniki?
Jih čmo pobit.

Drava čigava je?
Soča čigava je?
Jih bomo varvali,
Kdo jih če pit.

Nato je 31-letni France Prešeren 22 let pozneje v kvartetnem delu 1.
soneta ljubezni spomnil še na Kolpo kot mejno reko na slovenskem
jugozahodu:

Očetov naših imenitne dela,
Kar jih nekdanjih časov zgodba hrani:
Kako Metulum se Avgustu brani,
Kaj je do zdaj Ljubljana doživela.

Kak vere bramba je bila dežela,
Kako per Sisku Kópe so pijani
Omagali pred Kranjci Otomani,
Vam bo Homerov naših pesem pela.

Podobno kakor Vodnik se je Prešeren na zunaj spomnil še bitke pri
Sisku na Ahacovo leta 1593, na znotraj pa je že lahko zaslutil tudi
vojno za samostojno Slovenijo leta 1991.

Vlado Nartnik

===

Arhiv Slovlita so skrbniki na IJS zaradi težav začasno zaprli. Z
opravičili, miran