[SlovLit] Koroške -- Milivoj Solar in Vladimir Osolnik --Slovenska ljudska balada

[Miran Hladnik gmail]

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Mon, 11 Jun 2018 01:39:48 +0200
Subject: predstavitve knjig in še kaj čezmejnega

V torek, 12. 6. 2018 ob 18.00 bo v predavalnici Inštituta za
avstrijske vede na Dunaju (Hanuschgasse 3, dvorišče 2, stopnišče 4,
1010 Wien) zaslužna redna profesorica ljubljanske univerze Martina
Orožen (*1931, mdr. tudi članica našega kluba) z
jezikoslovno-zgodovinskega in kulturološkega vidika predstavila temo
Pokristjanjevanje Karantancev, Panoncev in zahodnih Slovanov.
Predavateljica bo opozorila bo na vpliv Cirilove in Metodove duhovne
šole v Moravski državi kneza Rastislava ter v Kocljevi kneževini v
Panoniji, tj. na tedanji slovenski in zahodnoslovanski prostor; šlo je
za dva različna pokristjanjevalna pristopa, salzburški in »slovanski«
z značilnimi duhovnimi in političnimi razsežnostmi.
Bizantinsko-slovanski misijon je podpiral nove možnosti za versko in
politično osamosvojitev panonske kneževine od Frankov oz. Bavarcev,
koroški Slovenci pa so imeli priložnost spoznati način
pokristjanjevanja solunskih bratov, o čemer pričajo rahle sledi v
Brižinskih spomenikih in besedilih salzburškega misijona. Pogovor bo
moderiral prof. dr. Ludvik Karničar.

 V torek, 12. 6. 2018 ob 18.30 bo v prireditvenem prostoru Štajerske
deželne knjižnice v Gradcu (Kalchberggasse 2) literarni večer s
slovenskim pesnikom, pisateljem in dramatikom Franjem Frančičem (* 21.
2. 1958). Pogovor z avtorjem doma in v tujini odmevnih del bo
moderiral dr. Erwin Köstler.

Le še do sobote, 16. 6. 2018 bo v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeld pri
avstrijski Radgoni na ogled fotografski projekt Mi hočemo živeti;
Andrej Perko ga je ustvaril na osnovi vojnih dnevniških zapisov
slovenskega literarnega zgodovinarja dr. Franceta Koblarja.

[...] pretekli teden [smo se] poslovili od koroško-graškega
prijatelja, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja prof. dr. Ericha
Prunča (v celovških Novicah 8. 6. 2018 se je od njega poslovil kolega
prof. dr. Ludvik Karničar).

===

- Jezik književnosti, znanosti i medija: Zbornik radova sa znanstvenog
skupa u povodu 80. rođendana akademika Milivoja Solara, 21. i 22.
listopada 2016. Ur. Mario Kolar, Gordana Tkalec, Zvonko Kovač.
Koprivnica: Sveučilište Sjever, 2018 (Znanstveni susreti na sjeveru).
384 str.

- Beseda premosti čas in prostor: Posvečeno Vladimirju Osolniku. Ur.
Đurđa Strsoglavec, Namita Subiotto. Ljubljana: ZIFF, 2018 (Slavica
Slovenica, 3). 262 str.

===

From: Knjigarna Azil <azil na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 11 Jun 2018 08:47:29 +0000
Subject: Slovenska ljudska balada v pesmi in besedi

Spoštovane, spoštovani! V sredo, 13. junija, vas ob 19. uri vabimo v
Atrij ZRC na Novi trg 2 v Ljubljani, kjer bo potekala predstavitev
monografije prof. dr. Marjetke Golež Kaučič Slovenska ljudska balada s
koncertom Bogdane Herman.

Slovenska ljudska balada, ki je pravkar izšla pri Založbi ZRC, je prvo
tako izčrpno in temeljno delo o baladi, tej »peti zgodbi«, ki zaseda
pomembno mesto tudi v slovenskem ljudskem slovstvu. Tem pomembnejše,
ker Slovenci nismo poznali prav veliko junaških narodnih epov, zato so
balade skupaj s Krstom pri Savici prevzele funkcijo nacionalnega
istovetenja, zapiše dr. Marjetka Golež Kaučič v knjigi.

V delu se osredotoča predvsem na besedilno analizo, saj je pri
baladah, po uradni definiciji »pesmih, ki pripovedujejo dramatično
poudarjeno zgodbo«, prav besedilo ključnega pomena. Glede na vsebino
in motive, ki se v njih pojavljajo, ločimo več kot 300 tipov balad.
Izvirno slovenske so tista o desetnici, balada o mlinarju, ki se je
sprl s smrtjo, in balada o plesalki, ki jo odnese hudič. Slednja je
rabila v navdih že omenjenemu Prešernu, ki je po ljudskem motivu
spisal Povodnega moža, verjetno tudi pod vplivom zgodbe o ugrabitvi
Urške Šefer med plesom pri lipi na Starem trgu v Ljubljani. Ta
nezaslišani dogodek je popisal tudi Valvasor.

Marjetka Golež Kaučič v Slovenski ljudski baladi sega globlje in za
plastmi ljudske ustvarjalnosti odkriva palimpsest arhetipov, mitov in
kolektivnega nezavednega. Ste se kdaj vprašali, ali ni »riba
Faronika«, bitje vode in zemlje, mogoče v resnici tjulenj? Katere
balade so očarale pravnike? Kakšna je pri poslušanju balad vloga
občinstva? O vsem tem bo tekla beseda v sredo, 13. junija, ko bo
Marjetka Golež Kaučič svojo novo knjigo predstavila v pogovoru z Agato
Tomažič. Vabljeni!

Več o knjigi Slovenska ljudska balada si je mogoče prebrati na tej
povezavi:https://zalozba.zrc-sazu.si/p/949