[SlovLit] Delovanje SDJT -- Sedmi hrvatski slavistični kongres -- Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring -- Nikalna oblika

[Miran Hladnik gmail]

From: "Fišer, Darja" <Darja.Fiser na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 7 Jun 2018 20:58:51 +0000
Subject: Delovanje SDJT
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006364.html)

Spoštovani, sporočamo, da je na pobudo članov in ob izraženem
nadaljnjem zaupanju Upravni odbor SDJT umaknil svoj odstop, ki ga je
ponudil zaradi slabe presoje o podpori državnega svetnika Matjaža
Gamsa. Za razumevanje in zaupanje se članom SDJT iskreno zahvaljujemo
ter z vso predanostjo nadaljujemo z delom.

Lep pozdrav,
Upravni odbor SDJT

===

Od: Klemen Lah <klemnov na gmail.com>
Datum: 09. junij 2018 13:17
Zadeva: Sedmi hrvatski slavistični kongres

Miran, dober dan! V Šibeniku bo od 25. do 29. septembra sedmi hrvaški
slavistični kongres. Razpisanih je sedem tematskih področij. Več o
njih in pogojih prijave na spletni strani zadrske FF:
http://www.unizd.hr/kroatistika-slavistika/obavijesti/view/articletype/articleview/articleid/16217

Lep pozdrav,
Klemen Lah

===

Od: Tivadar, Hotimir <Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si>
Datum: 09. junij 2018 09:57
Zadeva: Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006372.html)
Za: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>

Samo še nekaj misli o spolu in jeziku ter spoštljivosti. Pred tednom
dni sem poslal na SlovLit zapis, v katerem je med drugim pisalo: "Niti
na intervencijo pa ne smeš odgovarjati interventno, kot ne na
revolucijo s kontrarevolucijo /.../" Prav tako sem pisal o problemu
spoštljivosti do sogovorcev, ki je velik problem sodobne družbe, in jo
vsako razpravljanje o slovenščini, tudi na SlovLitu, razgali. Mogoče
sem preobčutljiv, a tudi cinizem me moti, in tega je ogromno. Zato se
tudi govori o sovražnem govoru, bojim se, da ga je še več, kot ga
priznavajo teoretiki in raziskovalci. Pisanje v javnosti mora biti
načeloma nevtralno, razen če gre za literarna dela. Mislim, da te
delitve med javnim in zasebnim ter literarnim nimamo dovolj
uzaveščene, še posebej ne v sodobnem času, ki teži k spontanosti in
naravnosti, smehu, bolje rečeno krohotu in zasmehovanju, in solzam ter
"krvi".

O konkretnih dejanjih v smeri ustreznega jezikovnega razvoja pa naj o
nas jezikoslovcih res pričajo predvsem predavanja, strokovni članki,
tudi medijske objave, če nas povabijo. Tudi sam čestitam kolegici Žele
za nastop v radijski oddaji na nacionalnem radiu in tudi drugim
kolegom za nastope v medijih, predstavljanje različnih pogledov, imajo
v teh tednih pogosto težko delo.

Nikoli in nikdar pa ne bom nespoštljivo govoril niti pisal o kolegih,
tu mislim tako na profesorje kot študente, tako javno kot zasebno.
Vendar še posebej ne javno, ker ima javna beseda večji učinek. To je
splošno retorično pravilo, ki se ga vsaj sam skušam držati in upam, da
mi uspeva. Vsak pa stori napako, a večina napak se da popraviti, sploh
če so samo zapisane besede.

Še več pa na predavanjih in v člankih. Gradiva bo dosti. Drugo leto,
letos samo še izpiti, diplome in magisteriji.

S spoštovanjem,
Hotimir Tivadar

---

Od: rozman andrej <roza na roza.si>
Datum: 09. junij 2018 10:28
Zadeva: jezikovni inženering

Dragemu Slavku Preglu bi rad sporočil, da nisem niti omenil niti hotel
kritizirat Društva bralna značka, ki res pohvalno pogosto uporablja
oba spola. Hotel sem le povedat, da se mi ne zdi prav, da se – kadar
se – napiše samo oblika v moškem spolu. Kogar zanima, kako pogosto so
omenjeni samo zlati bralci, naj poguglajo sami. Eden tipičnih primerov
je recimo na portalu naše javne televizije
https://otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/4348

Blažu Isteniču pa bi rad pojasnil, da nisem eksperimentiral z ubogimi
otročiči, ampak sem jih ob recitaciji svoje pesmi, ki sem jo spremenil
tako, da je nagovarjala oba spola z obema spolnima oblikama, zgolj
vprašal, če se jim zdi uporaba obeh spolov v redu, in pri tem
ugotovil, da se deklice počutijo v primeru, ko se uporablja le moški
spol, bistveno manj vključene in nagovorjene. Zato se mi zdi pomembno,
da se v spolno enakopravni družbi tam, kjer je to mogoče, uporablja
obe spolni obliki. In dejstvo je, da se marsikje, kjer bi to bilo
mogoče, tega ne počne.

Da uporaba obeh spolnih oblik ni enostavna, lepo kaže Arsov forum o
spolno občutljivi rabi jezika, v kateri je moderator vprašal „... ali
je jezik v lasti govorcev, uporabnikov, ali je v posesti
strokovnjakov, birokratov ...“, dr. Uršula Čebron Lipovec pa je rekla
„... moji študentje me pogosto, ko rečem raziskovalci, sami začnejo
opozarjat, naj rečem tudi raziskovalke ...“ Zato se je treba seveda
strinjat z dr. Andrejo Žele, ki je v isti oddaji rekla, da je moški
slovnični spol vključevalen. A to še ne pomeni, da se v taki uporabi
jezika počutijo vključene tudi vse današnje ženske. Dejstvo je, da je
bila družba še nedavno bistveno bolj patriarhalna, kot je današnja in
kot bo družba, v katero stopamo. Časi se počasi a vztrajno spreminjajo
in z njimi se bo, ne glede na stališča jezikoslovcev, spreminjal tudi
jezik.

===

Od: Petra Novak <trojar.petra na gmail.com>
Datum: 09. junij 2018 10:05
Zadeva: Nikalna oblika

Pozdravljeni, ali me mogoče lahko usmerite na teorijo oz. vi poznate
razlago, zakaj se v praksi zanikana oblika glagola lahko spremeni iz
dovršnega v nedovršnega, prim. Zavij desno! --> Ne zavijaj desno!

Hvala, lp, Petra