[SlovLit] Ideološke bombončice in jezikovni inženiring

Ned Jun 3 13:44:41 CEST 2018

https://www.vecer.com/zenska-misli-da-je-reducirana-na-fusnoto-6485251
-- Marko Crnkovič: Ženska misli, da je reducirana na fusnoto. Večer
31. 5. 2018.

---

From: "Niki Hüll" <hull.niki na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 2 Jun 2018 16:33:25 +0200
Subject: Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006360.html , prej in
potem)

Kolegu Savskemu sem dolžna odgovoriti na pomisleke o argumentih, ki
sem jih navedla v prvem odzivu. Naj opomnim, da so bili odgovor na
kolegovo izjavo: »[...] mi se prav nič ne spomnimo, da bi bil posredi
kakšen posebej tehten jezikoslovni argument in da bi se bila ideja o
podčrtajih raztreščila pod njega izjemno težo.« Nanašajo se torej na
podčrtaje in ne neposredno na razpravo o uvedbi generičnega ženskega
spola.

Pod prvo točko je kolega sam načel debato o ikonskosti in
arbitrarnosti jezika, za katero se je potem tudi odločil, da jo je
bolje pustiti pri miru. Trditev, da »jezik ne odraža nujno
zunajjezikovne  dejanskosti«, ni odpirala tovrstnih vprašanj, temveč
je služila zgolj kot opozorilo, da (ne)generičnost moškega slovničnega
spola še ne pomeni tudi pričakovane odslikave v družbi (da ne bomo
povsem obrabili turščine, imamo na razpolago nedavni prispevek prof.
Trobevšek Drobnak).

Do danes sem živela v (očitno krivi) veri, da je raba jezika (parole)
način udejstvovanja njegovega sistema (langue) in da o enem ne moremo
razpravljati povsem neodvisno od drugega. Čeprav upam, da bo kolegovo
prepričanje o preprostosti teh sprememb vzdržalo, me (skupaj z
nekaterimi kolegi) skrbi neodgovoren odnos do uvedbe jezikovnih
sprememb, ki so, kar se rabe tiče, skorajda brez podlage (ta je bila
za spoznanje boljša pri podčrtajih, saj se je z njimi smetilo
vsepoprek). Skeptiki smo mnenja, da noben poseg v jezik ni tako omejen
in nedolžen (relevantna vprašanja glede morebitnih posledic postavlja
tudi g. Ahačič v svojem članku, žal pa so bila izključno na podlagi
naslova članka in enega odstavka hitro označena za zlonamerna).

Ne spomnim se, da bi kdo trdil, da je moški spol »pač« generičen ali
zanemarjal možnost družbenozgodovinskega konteksta uveljavitve te
(današnje) nezaznamovanosti. Nasilno iskanje vzporednic med rezultati
znanstvenega dela in uzakonjenjem nerabljene izmišljije pa se mi zdi
vendarle neprimerno. Prav taka raba analogije meji na logično zmoto
(obzirno prispevanega prevoda se bom poslužila kdaj drugič). Tudi
raztresanje z »absolutnimi resnicami« je tu odveč. V motne vode
ikonskosti in pohištva pa je kolega spet zabredel sam in nima smisla,
da tam tavava dva.

Gospodarnost jezika sem navajala v sklopu argumentov proti podčrtajem
in izrecno poudarila, da bi se  jezik (zaradi nesistematičnosti in
zamudnosti) kvaziločila hitro otresel. Nikakor pa nisem te lastnosti
označila za brezizjemno, čeprav smo ekonomičnosti lahko priča na več
jezikovnih ravneh – za poimenovanje nove predmetnosti se npr. ne
poslužujemo popolnih novotvorb (jezikovno recikliranje je dokaj
pogosto), kohezijo vzpostavljamo z elementi, kot je elipsa, pa tudi v
»avtentični rabi« so pogoste krnitve. Glede variantnosti velja
opomniti, da niti pri sinonimih ne moremo govoriti o popolnem
prekrivanju pomenov, torej je tam, kjer smo priča različicam, moč
najti tudi potrebo po njih.

"Dobri" akademski komunikaciji trda prede že od 25. aprila (o zadevi
šele zdaj ne razpravljamo zato, ker bi se nasprotujoči mesec dni
naprezali z iskanjem protiargumentov). Poleg večkrat omenjenega
kršenja 27. člena javno objavljenega poslovnika lahko govorimo še o
izkoriščanju fakultetnega medija za slabo zastrt napad na novinarja,
sklicevanju na avtoriteto in drugih zmotah relevance. Naj dodam, da bi
sama raje sodelovala v debati, ki ne poteka absente reo. Poziv k
poštenemu delovanju brez podtikanj bi tako prej naslovila na vodstvo
ustanove.

Sicer pa bomo obsežnejši in menda konstruktivnejši razpravi lahko
priča »že« jeseni.

Niki Hüll, študentka FF

---

Od: Tivadar, Hotimir <Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si>
Datum: 02. junij 2018 10:17
Zadeva: Še o jeziku in spolu

Dragi študentje in drage študentke, spoštovane uporabnice in
spoštovani uporabniki slovenskega jezika, drage SlovLitovke in dragi
SlovLitovci! V zadnjih 10 dneh je slovenski javni prostor razburkala
odločitev senata FF UL, da se bo v URADNIH aktih FF (pravilnikih ipd.)
v naslednjih 3 letih pisalo le v ženskem slovničnem spolu, ki bo
pomenil nevtralno obliko. Torej obrnjena logika, kot je sedaj, ko
moški slovnični spol zajema oba spola. Npr. tako bo lahko nastal
Pravilnik o študentkah s posebnimi potrebami, v prvem členu bo potem
pisalo: ženska oblika je nevtralna in velja za oba spola. Pri
konkretnih osebah seveda ne bo pisalo: npr. izredna profesorica
doktorica Hotimir Tivadar. A kot je v navadi, se pri radikalnejših
ukrepih pojavijo še radikalnejše »ljudske« interpretacije, kot smo
bili temu priča v zadnjem času. Priznam, da tudi sam nisem vedel, kaj
točno ta novi sklep FF zajema, vendar mi je po pojasnilu dekana
(http://www.ff.uni-lj.si/node/11631) bolj jasno, kaj je pomen in namen
sklepa. Kako se bo to uveljavljalo v praksi, pa bomo šele videli.

Na tem našem forumu so se tudi sprožile razprave, še več razprav je v
raznih medijih in na družabnih omrežjih, kjer se oglašajo tudi
slovenistke in slovenisti. Sam v zadnjem tednu praktično vsako prosto
minuto prijateljem in drugim znancem razlagam, kaj v bistvu ta člen
pomeni. Čeprav vem toliko, kot je zapisano v medijih in kot je bilo
povedano na senatu, kjer sem kot predstavnik univerzitetne komisije za
študente s posebnim statusom poročal o našem delu. In razprava o
jeziku je bila na senatu kratka. Pomisleke o tem sklepu so izrazili le
3 senatorji, če se prav spomnim, 2 senatorki in 1 senator. A to
govorim po spominu, tako da sem se lahko v kakšni številki zmotil.
Obstaja pa zapis seje, tako pisni kot zvočni, o tem sedaj širše
pojasnjuje naše vodstvo na spletni strani, tudi v medijih. Vendar vse
podrobnosti niti niso pomembne: senat Filozofske fakultete se je
odločil, odločitev je bila skoraj soglasna.

Zdaj pa k najpomembnejšemu, kar me mnogi kolegi pozivajo, da naj se
oglasim(o), čeprav vsaj 6 ur na teden predavam(o) vsak semester.
Študentke in študentje na mojih predavanjih dobro vedo, da stvari
vedno aktualiziramo. In tam smo razpravljali in razpravljamo tudi o
problemu enakopravnosti spolov, predvsem pa o spoštljivosti do
sogovorcev in še pogosteje do sogovork. Spoštovanje, spoštljivost je
ob vsebini bistvo vsakega javnega in tudi zasebnega diskurza. Na tej
točki pa sodobna družba pada na izpitu, pada na izpitu večkrat na
leto. Bistvo predvsem javnega diskurza danes je postalo ne povedati
resnico, ampak PREPRIČATI, da imam JAZ PRAV, doseči CILJ. In čeprav
PONIŽAM sogovorca oz. sogovorko. Po navadi se ti agresivnejši govorci
potem skrijejo za frazo – saj samo svobodno izražam svoje mnenje, sem
pač spontan, naraven, to je bila samo provokacija, saj veste, kakšen
sem … Toda vr… je v javnem diskurzu precej odnesel šalo, tako se vsaj
zdi ob spremljanju družabnih medijev in televizije, še posebej v
volilnem času, pa naj gre za Ameriko ali Slovenijo. Pa tudi na
akademskem parketu in v raznih strokovnih krogih, tudi slovenističnih,
pogosto ni kaj dosti bolje. Žal. In ta debata o jeziku je razkrila
predvsem strastnost do ljube slovenščine, žal tudi izključevanja,
manipulacije, tudi žalitve. Kot jezikoslovec bom še naprej raziskoval
rabo in iskal najboljša izrazna sredstva za sporočanje vsebine. Ja,
kakšno je moje mnenje o novem pisanju URADNIH aktov na FF? To je
poskus spreminjanja jezikovnega sveta, ki so ga sprejele senatorke in
senatorji moje fakultete, kot rečeno, skoraj soglasno. Kolikor poznam
kolege, so to modri ljudje, torej … »Živi bili pa vidjeli,« so rekli v
znanem partizanskem filmu. Niti na intervencijo pa ne smeš odgovarjati
interventno, kot ne na revolucijo s kontrarevolucijo, če sem še malo v
vojnih časih :). Osebno pa bom, dokler bom lahko, predvsem
razpravljal, pisal in objavljal članke, diskutiral s poudarkom na
vsebini in manj razmišljal na formo pri svojem pisanju in govorjenju,
saj bi po vseh teh letih moral biti (vsaj približno :)) samozavesten
in kompetenten govorec slovenščine.

Saj res: Simpozij Obdobja 2019 nosi (delovni) naslov Slovenski javni
govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, od 23. do 25. oktobra 2019;
mogoče tudi kaj o teh stvareh prediskutiramo. A pred tem so še Obdobja
2018.

S spoštovanjem in dobrimi željami, upam, da ste zdržali do konca tega
zapisa in še posebej hvala, če ste sprejeli kakšno argumentacijo.
izr. prof. dr. H. Tivadar, jezikoslovec, fonetik, »pravorečnik«,
Oddelek za slovenistiko FF UL