[SlovLit] Novoodkriti votivni napis -- Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring

[Miran Hladnik gmail]

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 29. maj 2018 23:33
Zadeva: LK, 4. junij

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1155.
sestanek v ponedeljek, 4. junija 2018, ob 18.00 v predavalnici 325 v
3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Luka
Repanšek, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska
fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: K interpretaciji
novoodkritega votivnega napisa *Is7. Vabljeni tudi študentje. --
Chikako Shigemori Bučar

===

From: "Krištof Savski" <ksavski na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 30 May 2018 15:21:48 +0700
Subject: Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006359.html)

Ker je kolegica Niki omenila nekatere argumente, podajam svoja
razmišljanja o njih:

(1) "Jezik ne odraža nujno zunajjezikovne dejanskosti" Tu sklepam, da
govorimo o vprašanju ikonskosti jezika, torej ali forma jezikovnih
sredstev na nek način odraža zunajjezikovno realnost in posledično ni
povsem arbitrarna. To je zanimiva razprava, najti je mogoče celo nekaj
študij v kognitivnem jezikoslovju, ki so poskusile tovrstno
razmišljanje potrditi, recimo pa, da se vanjo ne spuščamo in dopustimo
arbitrarnost sistema. Ampak, še enkrat, mi se tu ne pogovarjamo o
spremembi sistema (langue) ampak o spremembi načina njegove rabe
(parole) v določenem kontekstu. Ker je tu poletje in imam ravno dovolj
časa, sem si kot primer pogledal Izpitni red FF, kjer hitro vidimo, da
bi raba generičnega ženskega spola pomenila preprosto pretvorbo
samostalnikov "študent", "učitelj", "Izvajalec predmeta" ipd. v ženske
ekvivalente, posledično pa še popravo ujemanja drugih stavčnih
elementov. Z drugimi besedami, prav nič nam ni treba spreminjati
slovnice, ker še naprej uporabljamo njene obstoječe izrazne zmožnosti.

Tu trčimo ob argument (2), namreč da je moški spol pač "generičen". Tu
velja opozorilo, da slovnične kategorije kot spol, sklon ipd. ne
izhajajo iz jezika samega, pač pa so rezultat znanstvenega
jezikoslovnega dela in kot take niso absolutna resnica. Literatura v
sociolingvistiki bi recimo trdila, da so rezultat jezikoslovnega dela
delno tudi ostro zarisane meje med jeziki. Tudi ideja o generičnosti
ni absolutna resnica, ampak odraža način, na katerega so jezikoslovci
kot družbeni subjekti analizirali opazovano jezikovno rabo. Ker
ponovno govorimo o parole, in ne o langue, pa odstop od ideje moške
generičnosti ne pomeni, da avtomatsko pristajamo na ikonskost tipa
"miza je ženskega spola, ker je bolj ženstvena". Med drugim zato, ker
je miza predmet, mi pa govorimo o poimenovanjih za ljudi.

Kaj pa argument (3), da je jezik "ekonomičen"? Ta princip se sicer
sliši dobro, ker ustreza ideji (mitu?) o jeziku kot brezizjemnem
sistemu, ni pa ga vedno lahko opazovati v praksi. Po mojem vedenju je
rabljen predvsem v fonologiji in morfosintaksi, torej v preučevanju
jezikovnega sistema. V teh vedah je verjetno tovrstne splošne principe
mogoče identificirati, vsak, ki je kdaj pogledal prepis avtentične
govorjene rabe, kot jo preučuje npr. analiza konverzacije, pa ve
povedati, da smo ljudje pri rabi pogosto vse drugo kot ekonomični.
Tudi pogled na sociolingvistično raven ne govori v prid ekonomičnosti,
saj si z njo težko razložimo soobstoj ogromnega števila variant v vseh
družbenih kontekstih. Ne pomaga nam razumeti niti dejstva, da so
družbeno bolj prestižne (standardne) različice ponavadi bolj
kompleksne in torej manj ekonomične.

Naj razložim še "oslarije", ker se je kolegica spotaknila ob ta izraz.
S tem mislim na dve argumentativni zmoti (angl. argumentative
fallacy), ki se pojavljata spet in spet ob razpravah okoli podčrtaja
in sedaj ženskega spola. Prva zmota je raba argumenta spolzke strmine,
češ da bo raba ženskega spola v aktih FF privedla do vsesplošne
jezikovne zmede in idej tipa ukinjanje ljube dvojine ipd. Diahrone
raziskave jezika povedo, da se tovrstne globoke strukturne spremembe
niti približno ne dogodijo tako preprosto. Druga zmota je raba t.i.
slamnatega možica, torej tvorjenje lastnih argumentov kot odgovor na
neobstoječe (izmišljene) trditve in argumente. Vidimo jo lahko recimo
v strašenju z jezikovnimi nesmisli tipa "Janez Novak, študentka
slovenščine", ki nimajo veliko opraviti s predlogi vodstva FF. Niti
ena niti druga zmota ni zgled dobre akademske komunikacije.

Preden mi pripišete globoke politične motive: Čeprav sem po političnem
prepričanju usmerjen levo in verjamem v enakopravnost spolov in
spolnih identitet, ne verjamem, da je vsesplošno zapovedovanje
jezikovne rabe najboljša pot v to smer. Želim pa še enkrat poudariti,
da ima (izvoljeno!) vodstvo FF legitimno pravico spremeniti lastno
jezikovno politiko. Če kdo meni, da se vodstvo tega ne loteva
pravilno, ima možnost protesta po vseh mogočih poteh, v imenu
generičnosti moškega spola pa se lahko zasedejo celo predavalnice.
Lepo pa bi bilo, če se tega loti tako, kot pritiče delovanju na eni
najstarejših intelektualnih institucij v državi, pošteno in brez
podtikanja.

---

Od: Rot Gabrovec, Veronika <Veronika.RotGabrovec na ff.uni-lj.si>
Datum: 30. maj 2018 10:40
Zadeva: Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring -- Kanadske
pisateljice na spletu

Ponavljam, s svojim odgovorom se nisem želela dotakniti predlaganih
rešitev - ne podčrtajev, ne ženskih oblik, ne česa drugega.
V pritožbi, na katero sem se odzvala, me je zmotilo zgolj dejstvo, da
se po objavi časopisnega članka, ki bralca, bralko z nekaterimi
podatki zavaja, po odgovore ne napotimo najprej v matično ustanovo.
Celoten proces namreč ni bil tako zelo skrit očem in ušesom FF
javnosti.

Na oddelku za anglistiko smo 28.3. dobili zapisnik o seji senata in
bili med drugim obveščeni o Delovni skupini za pripravo predloga
spolno občutljive rabe jezika v dokumentih FF:
red. prof. dr. Milica Antić Gaber
red. prof. dr. Martina Ožbot Currie
red.prof. dr. Jana Rošker
red. prof. dr. Marko Stabej
izr. prof. dr. Gašper Ilc – predstavnik vodstva

V aprilskem zapisniku smo na taistem oddelku 26. aprila lahko
izvedeli, kakšen je bil predlog omenjene skupine. Senat ga je potrdil,
sta poročala naša senatorja. To je vse. Kakšno je naše/moje mnenje o
odločitvi, o tem ne razpravljam. Pravim samo, da smo bili obveščeni.

Z lepimi pozdravi,
Veronika Rot Gabrovec