[SlovLit] Staroevropska toponimija -- Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring -- Umanistica digitale

[Miran Hladnik gmail]

From: "Repanšek, Luka" <Luka.Repansek na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 30 May 2018 20:29:21 +0000
Subject: Staroevropska toponimija

Vabljeni na predavanje primerjalnega jezikoslovca in imenoslovca prof.
dr. habil. Haralda Bichlmeierja z Univerze Martina Luthra v Halleju in
Saške akademije znanosti o najnovejših raziskavah na področju
staroevropske toponimije. Predavanje z naslovom Ten years of modern
research on the oldest layers of river and place-names in Central
Europe bo v petek, 1. junija 2018, ob 17.30 v učilnici 410 na
Filozofski fakulteti Univerza v Ljubljani.

===

From: "Blaž Istenič" <blazistenic1 na gmail.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 30 May 2018 21:47:00 +0200
Subject: Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006360.html)

Upoštevala sva nasvet kolega Savskega in prebrala dekanov odziv. Nanj
podajava nekaj pripomb.

Najprej se nama zdi nenavadna instrumentalizacija fakultetnih spletnih
medijev. Kljub temu, da dekan že po funkciji predstavlja fakulteto,
nama ni jasna množina v zapisu, saj je podpisan sam, poleg tega pa
naju mestoma moti tudi ton, ki ni na ravni od nekaterih tako zaželene
akademske debate.

Tudi ugled fakultete je (priznajmo si, upravičeno) na udaru zaradi
nepremišljenih odločitev vrhuške in pri tem pritoževanje o
dezinformacijah pač ne zaleže, saj je eden izmed glavnih razlogov
zanje prav igra skrivalnic. Še enkrat opozarjava tudi na senatovo
kršenje 27. člena lastnega javno objavljenega poslovnika (o takojšnji
objavi zapisnikov sej na spletu). Ob tem se senat ne odziva na kritike
in menda nadaljuje sprejemanje tovrstnih sklepov. Še posebej je
zanimivo, da nekateri (ki imajo sami vzvode moči v rokah)
predstavljajo osebne obsesije kot plemeniti aktivizem. Zelo
zaskrbljujoče je, da se velika večina, ki tako nepremišljenim ukrepom
nasprotuje, omejuje na kabinetno in predavalniško pritoževanje, ukrene
pa ničesar.

Zdaj dekan omenja "okroglo mizo na to temo", a problem je prav v tem,
da (javnega) soočenja argumentov pred sprejetjem sklepa nismo
dočakali, temveč le (enostransko) odločitev pravovernih. Za nekatere
člane omenjene Delovne skupine je kristalno jasno, kakšno stališče
zavzemajo, tako da velikega smisla v takšnih skupinah ni najti.
Nekateri očitno brez težav najdejo čas za medijske žaromete, ne pa
tudi za interno soočanje stališč, npr. na SlovLitu, če ne drugje.
Ostalim pa: kdor je za sklep glasoval, bi moral biti pripravljen tudi
utemeljevati svoje stališče, ne pa le molčati in upati, da vihar
čimprej mine.

Tistim, ki jim je s “študentkami” za vzor Fakulteta za socialno delo,
bi povedala, da tam jezikoslovnih strokovnjakov pač nimajo, poleg tega
pa tudi generična ženska oblika v pravilnikih ob ostalih samostalnikih
pogosto kar izpuhti in spet dobimo “osovražene” moške ali dvojne
oblike.

Dalje: to, da je "jezik vedno političen", je razširjena pozicija (v
sorodu s tisto o osebnem kot političnem), a ne edina in ostale niso
nujno sovražne. Nasprotniki dihotomij so tokrat eno ustvarili kar sami
in včasih bi si želeli, da bi tudi psevdoznanstvene izdelke iz lastnih
vrst tako jasno in glasno obravnavali, kot zdaj branijo ta sklep.

Če bi že na silo iskali probleme pri opombah pod črto, bi jih našli
zlasti v sprenevedanju, da ni vsem jasno, da se moški spol nanaša na
vse. Poudarjanje očitnega ni produktivno, prav tako ne uzakonitev
neobstoječe jezikovne značilnosti, kar pač je poskus spreminjanja
slovnice. Če ne drugače, nakazuje na željo po spremembi v prihodnosti.

Sklepanje o mogočem prihodnjem zapovedovanju nenavadnega ujemanja
pridevnika ali deležnika v spolu ni “zlonamerno”, ampak logično, saj
nas do tega pripelje sledenje argumentom. Če je generični moški spol
tako problematičen že pri množinskih oblikah samostalnikov, zakaj
torej ujemanje tipa “Matjaž in Nika sta šla” ni problematično. Še
posebej glede na to, da nekateri doživljajo travme že ob tem, da nad
njimi prevlada pes (“Nika in Reks sta šla”). Nedopusten je tudi
morebiten seznam ideološko očitno spornih zaimkov, kot je od dekana
omenjeni “kdor”. Pri nasprotnikih ne gre toliko za logične zmote, kot
pravijo nekateri, kot za argumente reductio ad absurdum, ki skušajo
pokazati, do kakšnih absurdov pripelje argumentacija pravičnežev, če
jo sprejmemo.

Ob robu patosa polnega govorjenja o humanističnih vrednotah bi
poudarila, da to ne pomeni, da mora fakulteta v ospredje postavljati
tudi stalno spreminjajoče se partikularne ideološke pozicije
nekaterih. Svobodomiselnost ne pomeni le nasprotovanja tradicionalnim
sovražnikom dostojnosti, ampak tudi ideologijam, ki, zavite v tančico
naprednjaštva, po moči hlepijo v enaki meri.

Še enkrat: metoda kategoričnih fait accompli od neke vrste
inkvizicije, ki od zgoraj spreminja (pravni) jezik, nikakor ni
(pozitivni) aktivizem, temveč le slabo utemeljena aroganca. Zato poziv
k anuliranju sklepa ostaja.

Blaž Istenič in Nives Hüll, študenta FF

===

https://umanisticadigitale.unibo.it/ -- Umanistica digitale je
digitalnohumanistična revija univerze v Bologni, prosto dostopna na
spletu. V drugi številki je mdr. objavljena slavistična razprava
Michail Maiatsky idr.: Vicoglossia: annotatable and commentable
library as a bridge between reader and scholar (a proof of concept
study: early Soviet philological culture),
https://umanisticadigitale.unibo.it/article/view/7253/7834