[SlovLit] V torek v Kopru -- Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring -- Kanadske pisateljice na spletu

[Miran Hladnik gmail]

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 29 May 2018 11:58:23 +0200
Subject: Slovečer z Agato Tomažič v torek 5. junija ob 18. uri

Spoštovani, lepo vabljeni na zadnji Slovečer Oddelka za slovenistiko
UP FHŠ iz Kopra v letošnjem študijskem letu, ki bo že povsem poletno
obarvan, saj se bomo dobili v torek 5. junija ob 18. uri v atriju
Pretorske palače in Fakultete za humanistične študije (dostop s
Titovega trga in Garibaldijeve ulice) in se z Agato Tomažič posvetili
njenemu romanu Tik pod nebom (Goga, 2017).

Agata Tomažič se je po diplomi iz francoskega jezika s književnostjo
in novinarstva zaposlila pri časopisni hiši Delo, kjer je več kot
desetletje objavljala besedila v skoraj vseh novinarskih žanrih, leta
2015 pa je z objavo kratkoproznega prvenca Česar ne moreš povedati
frizerki suvereno vstopila tudi v literaturo. Zdaj je zaposlena na ZRC
SAZU v Ljubljani kot promotorka raziskovalnih rezultatov. Lani je bila
naša gostja z izborom potopisnih reportaž Zakaj potujete v take
dežele?, za katere je prejela nagrado krilata želva Velenjske knjižne
fundacije za najboljši literarni potopis preteklega leta.

O njenem romanesknem prvencu: »Metod in Ožbej ne bi mogla biti bolj
različna: prvi možakar pri šestdesetih, zasedèn v fotelju odgovornega
urednika nekoč vplivnega časopisa, drugi tridesetletni novopečeni
milijonar iz Silicijeve doline, ki je pomagal raztreščiti Gutenbergovo
galaksijo. Toda čeprav je Metod nepovratno zataknjen v preteklosti,
Ožbej pa ves čas z enim očesom na zaslonu mobilnika in z mislimi v
prihodnosti, se njuni poti, za kateri se zdi, da vodita po vzporednih
vesoljih, vendarle stakneta. Bo zagovornik analognega priznal poraz in
se umaknil nosilcu digitalnega? Kaj je pomembneje, besede ali
bitcoini?« Iz recenzije Mojce Pišek: »Roman Agate Tomažič je
občudovanja vredna, resna državljanska gesta, s katero bralca vabi, da
skozi fikcijo spozna realnost, v kateri še včeraj nepogrešljivi mediji
danes razpadajo pri živem telesu.« (S spletne strani založbe Goga)

Veseli bomo vašega obiska!
Vladka Tucovič

===

From: "Niki Hüll" <hull.niki na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 29 May 2018 11:08:19 +0200
Subject: Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006357.html)

V luči kopice nenaklonjenih komentarjev sestavka o ideoloških
bombončicah podajam svoj pogled na predmet razprave pa tudi odziv na
komentarje same.

Kot prvo bi rada opomnila, da sta se ravno »odgovora direktno iz
konjskih ust« nadejala kolega, ki sta temo načela. Kritizirata namreč
potiho sprejeto odločitev, s katero smo bili nekateri prvič seznanjeni
ravno z objavo članka gospoda Ahačiča, saj zapisniki javnih sej senata
v zadnjem letu očitno niso bili ustrezno objavljani. Odgovornost za
problem pri komunikaciji bi sama pripisala zgolj senatu, tovrstno
delovanje za zakulisjem pa je problem demokracije in ne komunikacijski
šum. Zgovorna so tudi sklicevanja na »Delovno skupino« in »nekatere
senatorje in senatorke«, ki so spremembo sprožili, brez navajanja imen
– tisti, ki se nenadni, potencialno kaotični in nepotrebni spremembi
čudimo, se vsaj dosledno podpisujemo.

Nič nimam proti osebnemu krojenju jezika, ki je stvar posameznika –
tako se očitno nekateri identificirajo kot množinska bitja, preganjajo
pa jih napadi spanca, slab spomin, in čuden smisel za hece. Sama se
namreč, kar se tiče tehtnih jezikoslovnih argumentov proti podčrtajem,
spomnim marsikaterega. Povedano je bilo, da jezik ne odraža nujno
zunajjezikovne dejanskosti, kar vidimo na primeru družb s spolno
nevtralnimi jeziki (tu je bil dan primer turščine). Izpostavljena je
bila naravna težnja po ekonomičnosti, ki bi jezik tako okorne
izmišljije, kot so zamudni, nepregledni, sploh pa neizgovorljivi
podčrtaji, hitro razbremenila. Predvsem pa je bil spet in spet
potrpežljivo razložen pojem generičnosti v jeziku posameznikom, ki
brez zadržkov ločijo družbeni spol od naravnega, nikakor pa nočejo
razlikovati med biološkim in slovničnim spolom. Poudarjam, da
samoljubna prvoosebna množinska zagotovila tipov »mi se posebej
tehtnih argumentov ne spomnimo« in »posvetimo se sestavljanju
spodobnih argumentov« sama po sebi niso argumenti. Za kredibilno
negiranje nasprotne strani je potrebno kaj več kot namerno
spregledovanje dejanskih utemeljitev in naštevanje t. i. »oslarij«
izven konteksta, medtem ko se argumenti v prid tej novosti rušijo pod
lastno težo.

Spreminjanje jezikovne prakse na največji slovenski fakulteti (sploh
če ta obsega nemalo jezikoslovnih oddelkov) se vsaj meni zdi ne le
poseg v sistem, pač pa že karseda neokusen poskus normiranja in
zapovedovanja rabe jezika. Po odporu, ki so ga na slovenističnem
forumu bili deležni podčrtaji, mogoče ni tako presenetljivo, da je bil
sklep o rabi ženskega spola v sklopu občutljive rabe jezika podan tako
hitro in potihem. Bolj presenetljive so inkonsistence znotraj pičlih
sto dvajset besed dolgega sklepa, ki predvideva izmenično rabo dikcij
(v ženski in moški spolni različici) v pravnih aktih. Moški slovnični
spol se torej sodeč po dikciji v sklepu nanaša »na vse spole«. Kljub
temu pa bomo krivico, ki smo jo s to nevtralno in nezaznamovano rabo
povzročili, kompenzirali z reparacijami v obliki treh let izključne
rabe enakopravne generične ženske različice, kar bo »vzpostavilo
ravnotežje«. Očitno ženske, ki nam je bistvo generičnosti kristalno
jasno, potrebujemo ogorčene senatorje (pardon, senatorke), da nam
razložijo, kako smo bile z nevtralno rabo pravzaprav ves čas zatirane.
Ljubko.

Niki Hüll, študentka FF

===

https://dhil.lib.sfu.ca/doceww/ -- Database of Canada’s Early Women
Writers. Podatkovna zbirka Zgodnje kanadske avtorice prosto dostopna
na spletu.