[SlovLit] Slovnična spolna enakopravnost -- Poetry Reading -- Večkulturnost, balada -- Ob dnevu knjige
Miran Hladnik gmail
miran.hladnik na gmail.com
Tor Apr 24 09:01:39 CEST 2018
Od: rozman andrej <roza na roza.si>
Datum: 24. april 2018 07:24
Zadeva: slovnična spolna enakopravnost
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006320.html in prej)
Ker sem prepričan, da sta ekonomizacija in poenostavljanje gibalo
jezika, v primeru, da res želimo napravit slovenščino slovnično
enakopravno za oba spola in jo pripeljat do stopnje, ko se v njej ne
bo več dogajalo, da bo spol psa prevladal, kadar se bosta s človeško
sprehajalko vrnila domov, vidim edino rešitev, ki bi se lahko z
vztrajno uporabo vseh, ki bi si za to prizadevali, prijela, da
uporabimo taktiko besed srednjega spola, ki jim uradna slovnica sicer
vsiljuje feminizacijo, tako da bi se moralo reči „dve sonci sta žareli
na nebu“, a bomo mi, ki nismo tako strahospoštljivi do zakonov, rajši
rekli „dva sonca sta žarela“. Namesto „pišče in tele sta bili zaklani“
bomo rekli, da sta bila zaklana. „Okno“ v naših ustih postane „oken“,
„jezero“ pa „jezer“. Ženske iz okolice naše „podobe raja“, se pravi
Bleda, so to že doumele in prešle na moški spol. Samo sledit jim je
treba, pa bo z leti vztrajne uporabe mogoče uspelo, da bosta tudi
Marta in Petra pisala tako, da ne bosta slovnično zapostavljena v
primerjavi s Petrom in Marcelom. In pri vsem svojem feminizmu
prisegam, da tega ne pišem sarkastično, ampak čisto resno ne vidim
druge rešitve, če želimo nadaljevat s slovenščino. Če bi bil
sarkastičen, bi namreč predlagal, naj tisti_e, ki želijo slovnično
spolno enakost, preidejo na turščino. Problem podčrtaja, za katerega
sem naprej mislil, da gre za šalo, je po mojem mnenju v tem, da se
njegovi zagovorniki_ce ne ukvarjajo s tem, da jezika ne sestavljajo
črke, ampak glasovi. Sicer pa tako enim kot drugim želim vesel in
upanja poln dan boja proti okupatorjem, ob katerem pa v tem kontekstu
ne morem, da ne bi pomislil, da bi se ta praznik po spolno
enakopravnem novopisu preimenoval v dan upora proti okupatorjem_icam.
Andrej Rozman Roza
===
Od: Darja Pavlič <darja.pavlic na siol.net>
Datum: 23. april 2018 14:36
Zadeva: Poetry Reading
Barbara Carlson Siegel, urednica antologije A Bridge of Voices:
Contemporary Slovene Poetry and Perspectives vabi na branje, ki bo v
sredo, 9. maja, ob 19. uri v baru Pritličje, Mestni trg 2.
Vse dobro in lep pozdrav,
Darja
===
From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Mon, 23 Apr 2018 13:53:16 +0200
Subject: v začetku novega tedna
[Včeraj] popoldne, v ponedeljek, 23. 4. 2018 ob 17.00 [je] v
Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor prof. dr. Silvija
Borovnik predstavila svojo novo knjigo Večkulturnost in medkulturnost
v slovenski književnosti. Seveda v knjigi obravnava tudi nekaj
koroških tem – v zvezi z Lipušem, Handkejem, Haderlapovo in Prežihom
ter citira tudi koroške znanstvenike. [...]
V četrtek, 26. 4. 2018 ob 11.00 bodo v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani
(Novi trg 2) javnosti predstavili 9 novih strokovnih publikacij, v
katerih je tudi precej vseslovenske in/ali zamejske tematike. Prvemu
delu prevoda znamenite enciklopedične knjižne zbirke Avstro-ogrska
monarhija v besedi in podobi iz preloma 19. in 20. stoletja (Slovenci
1, Štajerska, Porabje in Prekmurje, Koroška – 2016) zdaj sledi še
knjiga Slovenci II., Kranjska, Primorje. Marjetka Golež Kaučič je
pripravila knjigo Slovenska ljudska balada, Marjeta Pisk knjigo Vi
čuvarji ste obmejni. Pesemska ustvarjalnost Goriških Brd v procesih
nacionalizacije kulture idr.
===
Od: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
Datum: 24. april 2018 07:56
Zadeva: Studio ob 17h
http://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174534576 -- Knjiga pred
prelomnimi spremembami. Studio ob 17:00. RTV SLO MMC 23. aprila 2018.
"Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših
virov znanja, ampak tudi mišljenje. Kako se to spreminja, ko vse več
informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali knjigo res lahko
spodrinejo elektronski mediji? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih
pravic smo odgovorili na vprašanje, kakšno mesto med Slovenci in
Slovenkami zaseda knjiga." [Na vprašanja Aleksandra Čobca so
odgovarjali Renata Zamida, Miha Kovač in Miran Hladnik.]
Dodatne informacije o seznamu SlovLit