[SlovLit] Slovenskost neslovenskosti -- Škrabčeva ustanova -- Re: Nevtralnost moškega slovničnega spola

[Miran Hladnik gmail]

Od: Mojca Lustrek <mojca.lustrek na telemach.net>
Datum: 23. april 2018 08:00
Zadeva: Re: Slovenskost neslovenskosti
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006319.html)

Kaže, da v tem pogledu lepo napredujemo. Najboljšega soseda,
slovensko-hrvaškega trgovca, zdaj promovira simpatični
slovensko-hrvaški duet 2Cellos, Mercator pa svojo trenutno "kampanjo"
začenja z gesli "Dobro vem. Dobro jem. Dobro sem." Pravopis nekoliko
zaostaja:

kakó3 povdk. (ọ́/ọ̑) ~ se imate, ste vsi zdravi; ~ pa očetovo zdravje;
°~ si Kako se imaš.

Slovensko-hrvaška kombinacija se mi zdi posrečena, zadnji del gesla pa
ne posebno. Tudi jaz zaostajam.

Brez zadržkov pa vam kličem: Živel skorajšnji prvi maj!

Mojca Luštrek

===

Od: Polona Lovšin <polona.lovsin na riko.si>
Datum: 23. april 2018 09:58
Zadeva: Škrabčeva ustanova

Spoštovani! Ustanova p. Stanislava Škrabca bo v letošnjem letu
dopolnila 15 let svojega delovanja. Veseli me, da smo uspeli izbranim
študentom olajšati ali celi spodbuditi študij slovenskega jezika,
slovanskih jezikov, jezikoslovja in klasične filologije, podpreti
pomembne pobude na področju slovenistike in z nagrado izpostaviti
opuse akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča, Janka Modra, prof. dr.
Martino Orožen, izr. prof. dr. Majdo Merše,  prof. dr. Marka Snoja ter
prof. dr. Alenko Šivic-Dular. 93 podeljenih štipendij in 6 nagrad na
področju slovenističnega jezikoslovja umeščajo ustanovo med pomembne
podporne platforme. Vsekakor si želimo v prihodnje oblikovati
delovanje ustanove še v močnejši prid stroke.

Konec meseca marca smo objavili razpis na štipendije v študijskem letu
2018-2019 ter nagrado za posebne dosežke na področju slovenističnega
jezikoslovja: https://www.facebook.com/notes/ustanova-patra-stanislava-%C5%A1krabca/razpis-%C5%A1tipendij-v-%C5%A1tudijskem-letu-20182019/1928616977172510/.
Zelo bom hvaležna, če boste o možnostih za štipendije obvestili
zainteresirane študente ter svojo pozornost namenili tudi razmisleku
(in predlogu) za nagrado na področju slovenističnega jezikoslovja.
Hvala za vse spodbude in podpore, ki jih namenjate Škrabčevi ustanovi.
Povezovanja in  sodelovanja vselej beležijo dodane vrednosti.

Letos obeležujemo 100-letnico smrti p. Stanislava Škrabca. Meseca
oktobra vas bomo povabili na srečanje ob podelitvi štipendij in nagrad
v Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici. V Škrabčevi
ustanovi bomo veseli srečanja.

Z odličnim spoštovanjem,
Polona Lovšin

===

From: "Živa Čebulj" <ziva.cebulj na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 23 Apr 2018 10:45:41 +0200
Subject: še o nevtralnosti moškega slovničnega spola
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006314.html in prej)

Ob branju mnenj in razlag, ki so jih piske in pisci pošiljali na
SlovLit o podčrtaju in drugih načinih izražanja spola, ugotavljam, da
se mnenja ne krešejo, kot bi se lahko. Razen par osamljenih glasov se
avtorji strinjajo o nevtralnosti moškega slovničnega spola in z vsakim
prispevkom nacitirajo še več pravil in normativnih utemeljitev. Ne bom
jih spodbijala, priročnike imam tudi doma in jih uporabljam tudi sama.
Ampak vseeno si ne morem pomagati, da ne bi v ta razmislek prispevala
nekaj dilem in celo doživljajev. Najprej bi se rada dotaknila trditve
kolegic, da se nikoli niso počutile kakorkoli manjvredno, če so jih
skupaj z moškimi kolegi naslovili kot: dragi kolegi, dragi slovenisti.
Dobro, tudi jaz ne. Toda dobro se spomnim, kako sem zastrigla z ušesi,
ko so nas v višjih letnikih slovenistike na FF UL nekatere profesorice
začele naslavljati z  "drage kolegice (in dragi kolega)". Drugače je,
počutila sem se bolj prisotno, bolj nagovorjeno.

Da ne omenjam, kako me včasih naravnost žali v mojo
feministično-humanistično dušo (priznam!), ko grem s psom na sprehod.
In ker je pes moškega spola, za oba uporabljam slovnični moški spol
(sva prišla s sprehoda).

Na to nepravičnost so me namreč opozorile učenke (bolj kot učenci)
slovenščine kot tujega jezika: "Pa to ne more biti res! Da pes
prevlada!"

Pa dovolj o občutkih: tule je moja resna dilema: "Konec marca je umrl
najstarejši Slovenec sploh." Kako to razumemo? Ker se seveda strinjamo
o nevtralnosti moškega slovničnega spola, bomo sklepali, da je doživel
višjo starost kot katerikoli Slovenec in Slovenka, kajne? No, pa to ni
res. On je dočakal najvišjo starost od (če napišem z butastim
pleonazmom, ki se zadnje čase dogajajo medijem - le da v ženski
obliki) moških Slovencev, prehiteli pa sta ga dve Slovenki, za okoli
sto dni. Po drugi strani: če bi zapisala "najstarejša Slovenka", bi
lahko razumeli, da je preživela vse Slovenke - morda obenem tudi vse
Slovence. Se pravi, da je najstarejši Slovenec Slovenka.

Tale dogovorjena, naučena, s tradicijo perpetuirana nevtralnost nas v
resnici vse spravlja v zagato, pa tudi, če si tega ne priznamo: kako
naj izrazim moški spol, in to samo moški spol, ne da bi zraven
vseboval še ženski spol? To je resno vprašanje: naj zapišem
"najstarejši moški Slovenec"?

Bolj ko razmišljam o jeziku, se z njim ukvarjam, o njem študiram, bolj
se zavedam, da pri znanju jezika ne gre le za pravila, ampak tudi za
skrite mehanizme, ki spletajo povezave v naših možganih, nas silijo k
ustaljenemu načinu razmišljanja, nam omogočajo - ali pa tudi ne -
ustvarjalno rabo jezika. Normativne utemeljitve meni niso dovolj, od
jezikovnih raziskovalcev pa pričakujem, da ne bodo raziskovali le
domišljenih pravil, ampak tudi željo po spreminjanju mojega jezika -
in spreminjanju mojega sveta.

Živa Čebulj