[SlovLit] O spolno nezaznamovani rabi jezika -- Prevajalka in njena lektorica -- Pravna terminologija

Sre Apr 18 12:13:30 CEST 2018

From: Lanko Marusic <franc.marusic na ung.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 18 Apr 2018 11:23:47 +0200
Subject: O spolno nezaznamovani rabi jezika (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006311.html in prej)

Priznam, da mi je poskus uporabe podčrtaja tako tuj, da besedila s
takimi oznakami nisem sposoben tekoče brati, in hkrati dopuščam
možnost, da bi se tudi tega lahko privadil (obenem pa ne vem prav
dobro, zakaj bi si tega želel). Dejansko me je bolj zmotilo zavračanje
neuporabe nezaznamovane oblike za oba spola, ki ga milo rečeno, ne
razumem. Razumem, da se trenutno rabo lahko razume kot nepravično
in/ali izključevalno, vendar se jo obenem lahko razume tudi kot
popolnoma nepovezano z družbenim položajem ene ali druge skupine.
Podobno kot se z družbenim položajem ene ali druge skupine ne razlaga,
zakaj je v slovenščini 'hiša' ženskega, 'avto' pa moškega spola.

Če bi razlikovanje med družbenimi skupinami vplivalo na to, da v
jeziku ločimo med dvema slovničnima kategorijama, od katerih se tista,
ki "pripada" dominantni skupini, uporablja kot nezaznamovana, bi
pričakovali, da se bo jezikovna situacija, primerljeva slovenščini,
našla v vseh jezikih, kjer v družbi, ki ga uporablja, najdemo tudi
primerljive razlike med relevantnima družbenima skupinama oz. da bo
jezikovna situacija "pravičnejša" v družbah, kjer je družbena
enakopravnost med spoloma boljša, in "manj pravična", kjer so tudi
razlike v družbi večje.

Da ne bi zašli v podrobne analize posamičnih jezikov, sem želel le
opozoriti na dve (vsaj navidezno) napačni napovedi, ki jih tak pogleda
na povezavo jezika in družbenih razmerij naredi. Isti jezik, z enakimi
slovničnimi lastnostmi, govorijo tako v Nikaragvi, ki je po globalni
lestvici neenakosti med spoloma
(https://en.wikipedia.org/wiki/Global_Gender_Gap_Report) eno mesto
pred Slovenijo na šestem mestu, kot v Paragvaju, ki je na tej isti
lestvici uvrščen 90 mest niže. Turščina (Turčija je na omenjeni
lestvici neenakosti 120 mest za Slovenijo) pa drugače od "spolno
neuraunoteženih" jezikov razlikovanja med spoloma (oz. spoli) sploh ne
pozna. Turška rešitev se zdi sodeč po argumentih ene strani tista
najbolj pravična, a kako to, da se to ne pozna v družbenem položaju
žensk napram moškim v Turčiji? Morda pa ukinitev razlikovanja med
spoli v jeziku le ni najboljša rešitev.

Kaj pa če bi namesto ukinitve slovnične kategorije, slovnično
kategorijo raje le preimenovali? Saj ne, da je poimenovanje "spol" za
slovnično kategorijo, ki združuje samostalnike v podskupine, popolnoma
arbitrarno, a še vedno za tradicionalno poimenovanje ni nikakršne
obveze. V bantujskih jezikih recimo svojim skupinam besed pravijo
razredi (class). Če bi torej govorili o samostalnikih prvega, drugega
in tretjega razreda, bi bilo morda lažje sprejeti skupno poimenovanje
prvega ali drugega razreda za osebe moškega in ženskega spola. Seveda
tega ne vem, a zdi se, da del nasprotovanja skupnemu poimenovanju
izvira tudi iz tega naslova, iz zavedanja (morda zmotnega), da je nek
konkreten samostalnik samostalnik moškega spola in da je posledično
nekako nujno vezan na osebe moškega spola oz. da ni pravično, da se s
takim samostalnikom moškega spola označuje tudi ženske.

Lahko pa bi tudi uvedli nova skupna poimenovanja oziroma nova
poimenovanja le za moške predstavnike, da bi torej poleg 'direktor' =
oboji in 'direktorica' = ženska uvedli še 'direktorček'/'direktorec' =
moški. Na nek način je takšna sprememba enako velika kot uvajanje
drugačnega pomena za samostalnike ženskega spola.

Ne glede na rešitev, glede katere se bomo vsi strinjali, si je dobro
zapomniti, da z običajno spremembo jezika ne bomo spremenili
človeškega dojemanja sveta (o usodi nekaj neuspelih poskusov si lahko
preberete v knjigi Stevena Pinkerja pa tudi kje drugje).

lp
Lanko

===

Od: Djurdja Strsoglavec <durda.strsoglavec na guest.arnes.si>
From: DSKP Društvo [mailto:dskp na dskp-drustvo.si]
Sent: Tuesday, April 17, 2018 10:20 AM
Subject: Prevajalka in njena lektorica/Prevajalec in njegov lektor v
ponedeljek, 23. 4. 2018, ob 19.30

Noč knjige 2018. DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV v
sodelovanju z LEKTORSKIM DRUŠTVOM vabi na pogovorni večer v okviru
cikla Pridobljeno s prevodom Prevajalka in njena lektorica /
Prevajalec in njegov lektor z Andrejo Kalc, Petro Koršič in Barbaro
Pregelj v ponedeljek, 23. aprila 2018, ob 19.30 na sedež Društva
slovenskih književnih prevajalcev in Lektorskega društva na Tomšičevi
12, Ljubljana. Prireditev sofinancira Javna agencija za knjigo
Republike Slovenije.

===

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 18 Apr 2018 09:40:44 +0000
Subject: Pravna terminologija

Besede imajo v pravu ogromno moč, saj odločajo o usodah ljudi. Kako
jasna in nedvoumna je slovenska pravna terminologija? Gosta oddaje sta
bila doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, urednica Pravnega terminološkega
slovarja, in Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec svetnik, sodni
tolmač za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Izhodišče pogovora je bil
Pravni terminološki slovar, ki je nastajal 10 let in je prvo celovito
tovrstno delo v slovenskem jeziku. Oddaja na povezavi
https://ars.rtvslo.si/2018/04/jezikovni-pogovori-144/