[SlovLit] Podčrtana transspolnost -- Ludwig Hartinger -- Valentin Stanič

[Miran Hladnik gmail]

Od: Mojca Lustrek <mojca.lustrek na telemach.net>
Datum: 16. april 2018 13:26
Zadeva: Re: Izražanje spolne nebinarnosti
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006308.html in prej)

Spremljam polemiko o bizarni novi rabi podčrtaja, zato sem pogledala v
pravopis, ali sem kaj prezrla ali pozabila ‒ ali res ni mogoče vsega
opraviti z oklepaji in poševnicami.

»Poševnica (/), načeloma stično ločilo, se uporablja:
452 1. za pomen ’ali’, ’oziroma’: Predpona o-/ob- pomeni ’okoli’ ali
’pri’, Koper/Capodistria, Celovec/Klagenfurt«.

»Oklepaj loči:
/.../
446 6. dele besede ali besedne zveze, ki so možna sestavina dela
besede ali besedila ob oklepaju: (pravo)pisen, beri: pravopisen ali
pisen; učitelj(ica), beri: učitelj oz. učiteljica, igrati (na) klavir,
beri: igrati klavir ali igrati na klavir; bahač (kdor se /rad/ baha)«.

Kaj tu manjka?

Sicer sem samo upokojena lektorica, katere beseda nima posebne teže,
zato mi še na misel ni prišlo, da bi se vtaknila v to polemiko, ob
pisanju dr. Saške Štumberger in še nekaterih pa sem si oddahnila in se
tolikanj sprostila, da se mi je tole spisalo kar samo. Že možnosti,
navedenih v jezikovni svetovalnici (zaposlen/a se mi zdi sploh
napačna), je po moje preveč, nikar da bi uvajali še eno, ki nima prav
nobene jezikovne podlage. Pa še »grda« (moteča) je in ima »tehnično«
pomanjkljivost: če tako besedo (posameznik_ca) podčrtamo, to
»inovacijo« skoraj ali celo popolnoma izgubimo  (posameznik_ca) in
nastane smešen zmazek. Čisto brez potrebe. Po mojem mnenju zadostujeta
le oklepaj in ‒ samo kjer ta ni mogoč ‒ poševnica: pameten/pametna
avtor(ica), zanimiv(a) sogovornik/sogovornica.

Moje pisanje ni uperjeno zoper transspolnost ali spolno nebinarnost,
toda newyorških 31 spolov (med drugim) dokazuje, da »jezikovne
enakopravnosti« s sredstvi, kakršen je »transseksualni podčrtaj«, vsem
niti teoretično ni mogoče zagotoviti, torej (se) ne utrujajmo z
neučinkovitimi novotami. Strinjam se, da so tirade tipa »gospe in
gospodje, poslanke in poslanci, kolegice in kolegi ...« prej dokaz
neenakopravnosti »šibkega spola« kot izraz enakovrednosti spolov.
Seveda tudi mene motijo popolnoma nepotrebne »gospe profesor« in
»doktor Novakove«, ki jih že od zdavnaj znamo poimenovati prav, a jih
pogosto ne, toda moji vnukinji sta človekinji in otrokinji samo za
zabavno domačo rabo, sicer pa človeka in otroka kot vsi drugi.
Nepremišljeno »naslavljanje problemov« (zakaj se pa zoper to nihče ne
razhudi?!) pač poraja nove.

Vsem (pa prav vsem!) lep pozdrav.
Mojca Luštrek

===

From: Susanne Weitlaner <susanne.weitlaner na pavelhaus.at>
Date: 2018-04-16 14:28 GMT+02:00
Subject: vabilo

Torek 17. 4. 2018 ob 18.30 h: Literarni večer: Ludwig Hartinger –
Gedichte | pesmi SCHATTEN SÄUMEN – AUS DEM DICHTERISCHEN TAGEBUCH.
Vodi Erwin Köstler. Prireditev društva Avstrijsko-slovensko
prijateljstvo Gradec, Slovenske čitalnice v Gradcu in Kulturnega
društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko v kooperaciji z založbo Otto
Müller Verlag iz Salzburga in Inštituta za slavistiko Univerze v
Gradcu. Literarni večer je del serije literarnih večerov »lingua
franca« v sklopu
simpozija Literarna večjezičnost v Avstriji in Sloveniji, ki bo
potekal 26. in 27. aprila 2018 na Univerzi v Gradcu,
Meerscheinschlössl. Kraj: Werkraumtheater, Glacisstr. 61a , 8010
Gradec (https://slawistik.uni-graz.at/de/bilinguale-literarische-praxis/veranstaltungen/lingua-franca/).
Kontakt: Kasilda Bedenk, office na www.voesfgraz.at

Ludwig Hartinger se je rodil 1952 v Saalfeldnu am Steinernen Meer,
Avstrija. Študiral je v Alžiriji in Franciji, danes živi v Salzburgu,
občasno tudi v Ljubljani ali na Krasu, ter dela kot besedni potepuh in
prevajalec iz francoščine in slovenščine. Med letoma 1987 in 1997 je
bil lektor pri založbi Wieser, od leta 1991 je urednik in svetovalec
pri reviji Literatur und Kritik. Je izvedenec in lektor za nemške
založbe in izdajatelj periodike RanitzDrucke pri Thanhäuserju iz
Ottensheima. Med drugim je leta 2004 prejel Nagrado Toneta Pretnarja
za širitev slovenske literature v tujini in istega leta tudi Nagrado
Central European Initiative.

Med drugim je objavil: Im Schatten der Worte. Das Buch des
Wortlandstreichers I (Edition Thanhäuser, 1998); skupaj z Alešem
Bergerjem Ikarjev sen; Dokumenti, rokopisi, pričevanja. Srečko Kosovel
(Mladinska knjiga, 2004); Ostrina bilk. Die Schärfe des Halms – pesmi
(Mladinska knjiga, 2007); anderwort/anderlicht (SALZ 151, 2013);
Schatten säumen (SALZ 170, 2017). Zbirka Schatten säumen je
nadaljevanje liričnega dnevnika Die Schärfe des Halms in kot ta sledi
kronološki razvrstitvi zaznavanj avtorja.

===

http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html -- Valentin Stanič
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Valentin_Stani%C4%8D) je seveda samo za
alibi -:) -- miran