[SlovLit] Re dalje: Izražanje spolne nebinarnosti -- Re: Patrizia Vascotto

Ned Apr 15 20:18:48 CEST 2018

Od: Ina Poteko <inapoteko na gmail.com>
Datum: 15. april 2018 11:13
Zadeva: Re: Izražanje spolne nebinarnosti
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006305.html in prej)

Pa naj še jaz pristavim svoj piskrček k debati o podčrtajih, ki se je
na pobudo prof. Štumberger končno začela razvijati. Hkrati pa pri vsem
skupaj pogrešam argumente tistih, ki to novost strastno zagovarjajo in
uporabljajo v vseh mogočih besedilih (tudi na FF), zato jih pozivam k
participaciji v tej debati.

Naj torej omenim značilnost jezika, na katero še ni bilo opozorjeno.
Mislim, da je marsikateri zagovornik tovrstne »vsesplošno vključujoče
rabe« s podčrtaji pozabil, da je osnovna lastnost jezika to, da je
ekonomičen. Ljudje smo lena bitja, naš cilj je kar najhitreje prenesti
sporočilo k prejemnikom – razen seveda v umetnostnih besedilih, kjer
bi bila rada podčrtajev še toliko bolj absurdna. Ali je torej sploh
mogoče pričakovati, da bi v vsakodnevnem pisanju, ko smo že tako ali
tako pod blaznim časovnim pritiskom, dodatno energijo porabljali ne le
za oblikovanje besedil samih, ampak tudi za »kvazi« vsesplošno
vključujočo rabo, ki je pri mnogo ljudeh dosegla ravno nasprotni
učinek, saj ravno zaradi te nenadne posiljenosti povzroča odpor.

Hkrati se zdi absurdno, da bi tako naslavljali večinsko skupino ljudi,
ki se zaenkrat še opredeljuje(mo) po tako imenovani tradicionalni
delitvi biološkega spola na ženske in moške. Osebno raje preberem
nagovor »Dragi študenti!« kot pa »Drage_i študentke_i!«, pri drugem
celo čutim neko napadalnost, sploh do moškega spola, saj bi bilo
smiselno vsaj ženske oblike izpeljevati iz moških. Če že gre za neko
vsesplošno vključenost, zakaj potem »riniti« ženske na prvo mesto?
Končna oblika ima namreč včasih prav komičen učinek, kar gotovo ni bil
namen (drage_i piske_ci – Kdo pa so tako imenovani piskeci?).

Dejstva, da so oblike za moški spol pravzaprav nevtralne oblike in
vključujoče za vse spole, pa naj bosta spola dva ali pa 46 (številka
je naključna), prav gotovo ne gre zanemariti. Če se torej branimo
proti tej bolj ali manj vsiljeni obliki s podčrtaji, to še ne pomeni,
da se ne zavedamo, da živimo v progresivni družbi, v kateri je
posameznicam_kom (?) dovoljena svoboda še veliko bolj kot kadarkoli
poprej - in prav je tako! Gre le za to, da ta rešitev ne rešuje
nobenih problemov določenih skupin ali posameznikov, ki se v družbi
počutijo odrinjene.

Čakati, da čas loči zrnje od plev, torej nemo opazovati, ali se bo ta
raba razširila in postala širše sprejeta, se mi ne zdi dobra
strategija. Čeprav se nekaj na prvi pogled zdi absurdno, lahko ob
pogosti rabi postane nekaj »očem normalnega«. In ker ravno FF
»proizvede« največ slovenistk_ov (?), se mi zdi to tema, o kateri je
treba govoriti in razpravljati brez strahu, da bi te kdo označil za
nestrpnega.

Ina Poteko

---

From: Milan Mandeljc <mandeljc.milan na gmail.com>
Cc: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 15 Apr 2018 12:02:29 +0200
Subject: Re: [SlovLit] Izražanje spolne nebinarnosti

Pozdrav,

Prešeren bi nam verjetno še najbolj odpustil : vražička;)
Lep dan, Milan Mandeljc

---

From: "Nejc Rožman Ivančič" <nejc.ivancic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 15 Apr 2018 13:01:17 +0200
Subject: Izražanje spolne nebinarnosti

Ker doma nimam izvoda Makinovega dramskega teksta Svet po Gabirelu,
bom navajal po spominu. Ne vem, kdo izgovarja duhoviti repliki,
glasita pa se nekako tako:

Vse je politično, tudi seks – Sartre.
Vse je seksualno, tudi politika – Freud.

Polemično pisanje o rabi podčrtaja dokazuje, da so tudi razprave o
jezikovnih pojavih politične in seksualne.

Nejc Rožman Ivančič

---

From: "Aleš Berger" <ales.berger na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 15 Apr 2018 13:54:31 +0200
Subject: spolna občutljivost

Z zanimanjem in vse bolj z osuplostjo prebiram članke o transspolnosti
v jeziku. Pohvalil bi rad razsodnost in argumentiranost dr. Saške
Štumberger, Založbo ZRC (oziroma sestavljalce kolofona knjige Znanost
(brez) mladih) pa povprašal, kaj pravzaprav dela in stori tisti, ki
jezikovno pregleduje spolno občutljivi jezik? S pozdravom, Aleš Berger

---

Od: Katja Mihurko Poniz <katja.mihurko.poniz na ung.si>
Datum: 15. april 2018 18:50
Zadeva: Re: [SlovLit]  Izražanje spolne nebinarnosti

K razpravi o spolni občutljivi rabi jezika sem v zadnjih dneh prebrala
na slovlitu nekaj misli, ki so vse bolj ali manj uglašene na isti ton,
zato prispevam še svoj pogled. Ne morem se strinjati s tistimi, ki
zagovarjajo le rabo moške oblike in to celo tam, kjer so se že
uveljavile ženske oblike. Uporaba moškega spola je posledica
zgodovinske situacije, ki je moškim dolga stoletja omogočala dostop do
izobrazbe in politične moči ter vlogo žensk reducirala (z zelo redkimi
izjemami žensk iz najvišjih družbenih slojev) na prostor zasebnega. Ko
so si ženske v večini zahodnega in delu vzhodnega sveta (tudi s
pomočjo moških) izborile temeljne človeške pravice, se je začela
spreminjati tudi njihova vloga v družbi in to se je začelo postopoma
odražati tudi v jeziku. Ženske oblike za poklicna poimenovanja so bile
začetku sprejete s približno enakim ogorčenjem kot trenutno podčrtaj,
pa se danes večini ljudi beseda zdravnica ne zdi prav nič čudnega.
Zavračanje ženskih oblik in vztrajanje pri rabi moških v situacijah,
ko je povsem jasno, da ni zastopan le en spol in bi bilo včasih
potrebno uporabiti le eno besedo več, je zame zavračanje prizadevanj,
ki so pripeljala do tega, da živim v družbi, v kateri so vse temeljne
človeške pravice pripoznane tudi ženskam. Ker poznam zgodovino boja za
emancipacijo žensk, vidim v spolno občutljivi rabi jezika kontinuiteto
teh prizadevanj, zavedam se, da bi, če ne bi bilo tistih, ki so te
pravice izborile_i, ne mogla študirati, imeti lastnega dohodka,
možnosti, da o svojem telesu odločam sama, volilne pravice ... Te
pravice pa mi hkrati dajejo tudi samozavest, zaradi katere pričakujem,
da se me kot žensko ne nagovarja z moškimi oblikami. Zato mi ni težko
reči slovenski pisatelji in slovenske pisateljice ipd. in zato
podpiram vse tiste, ki se trudijo, da bi našli načine, da bi
slovenščina postala jezik, v katerem ne bi bil izpostavljen samo en
spol, takrat ko v kontekst ni vključen samo en spol. Na njihovi strani
so pogum, drznost, včasih tudi prevratniška provokacija – torej vse
tisto, kar je ženskam priborilo pravico, da se danes v javnosti
svobodno izražajo. Na strani jezikoslovja pa bi morala biti
pripravljenost da se na te pobude intenzivno in konstruktivno odziva,
da ne zavrača ogorčeno pobud »nejezikoslovne« javnosti, temveč
nasprotno - podaja nove, strokovno utemeljene predloge, ki so v koraku
s časom in ne dediščina preteklosti.

Katja Mihurko Poniž

===

Od: Boža Krakar <boza.krakar na guest.arnes.si>
Datum: 15. april 2018 17:47
Zadeva:  Re: Patriza Vascotto

Patrizia je  bila v prejšnjem tisočletju nekajkrat v mojem lektoratu
na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Mlada, živooka
slovenistična začetnica, v središču družbe in razprav. Z njo sem,
podobno kot npr. z Joejem Valenčičem, navezala prijateljske stike in
si lep čas dopisovala. Potem sva se srečevali na FF, kamor je
prihajala kot lektorica italijanščine - se mi zdi, da še lani? Se
objeli, pokramljali, odhiteli vsaka za svojimi obveznostmi. V spominu
jo imam kot živo, srčno in prisrčno osebo, predano mnogim zanimanjem,
med katerimi je bila slovenščina na posebnem mestu. Težko verjamem, da
je preminila, bila je ja polna življenja. In taka bo ostala v mojem
spominu. BKV