[SlovLit] Odprto dostopni Slovar sopomenk -- Simpozij Jezikovne politike v luči nediskriminacije in politične korektnosti

[Miran Hladnik gmail]

From: "Špela Arhar Holdt" <arhar.spela na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 27 Mar 2018 09:14:22 +0200
Subject: Objava odprto dostopnega Slovarja sopomenk sodobne slovenščine

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT) je
pri Založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani uradno objavil
prvo različico Slovarja sopomenk sodobne slovenščine, največjo odprto
dostopno zbirko sopomenk za slovenščino z več kot 105.000 iztočnicami
in 360.000 sopomenkami: http://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/ . Slovar je
na spletu brezplačno na voljo za uporabo, kot podatkovna baza za
razvoj jezikovnih tehnologij pa je na voljo tudi na repozitoriju
CLARIN.SI.

Slovar se razvija z naprednimi računalniškimi metodami, ki so
inovativne tudi v evropskem leksikografskem prostoru. Računalniško
podprta priprava podatkov je v finančnem smislu bistveno manj
obremenjujoča in potratna kot ročno delo, obenem pa je neizmerno
hitrejša. Hitrost omogoča, da se podatki redno posodabljajo in
nadgrajujejo, s čimer lahko slovar postane dinamičen podatkovni vir.
Slovar sopomenk sodobne slovenščine uvaja nov tip slovarja, ki mu
pravimo odzivni slovar, saj se stalno razvija in odziva na spremembe v
jeziku. V njegov razvoj so vključeni tudi slovarski uporabniki, ki
lahko k iztočnicam dodajajo nove predloge sopomenk, obstoječe pa
ocenijo kot ustrezne ali neustrezne.

Več o izdelavi in konceptu si lahko preberete na spletni strani
slovarja [http://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/], o dejavnostih Centra za
jezikovne vire in tehnologije pa na uradni spletni strani
[https://www.cjvt.si/]. Veseli bomo tudi povratnih informacij
strokovne skupnosti.

Prijeten začetek tedna,
Špela Arha Holdt

===

From: "Saška Štumberger" <saska.stumberger na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 26 Mar 2018 22:13:12 +0200
Subject: Simpozij Jezikovne politike v luči nediskriminacije in
politične korektnosti: tendence in spremembe v slovanskih jezikih
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006265.html in
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006233.html)

Spoštovani, prispevek je odgovor na vprašanje Mirana Hladnika o spolu
pri slovanskih jezikih (Onaon, 15. 3. 2018), povezuje pa se tudi s
prispevkom o rabi podčrtaja namesto poševnice, ki ga je Uroš Ferrari
Stojanović objavil 16. 2. 2018.

Od 21. do 24. marca 2018 je na dunajski Ekonomski univerzi potekal
simpozij Jezikovne politike v luči nediskriminacije in politične
korektnosti: tendence in spremembe v slovanskih jezikih, na katerem je
bil obravnavan tudi slovenski jezik (gl. program
https://www.wu.ac.at/fileadmin/wu/d/i/slawisch/Gendersymposium_DSB_2018/ProgrammWU.pdf).

V pogovorih o izražanju spola v slovanskih jezikih ni bil omenjen
noben spolno nevtralni zaimek, kajti slovanski jeziki so v izražanju
spola drugačni kot angleščina in tak zaimek za tvorjenje besedil ne bi
zadostoval, ampak bi odprl nova stara »vprašanja skladenjskega
ujemanja kot izrazila besedilne ponovitve jezikovnega znaka« (Breda
Pogorelec, 1997: Slovenska skladnja in poimenovanja ženskih oseb.
Dodatek k 33. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture).

Pri slovanskih jezikih je nerazširjena tudi raba podčrtaja, ki naj bi
bila po mnenju Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša »sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti,
vendar je v zadnjem času postala splošnejša«
(https://nodebb02.abak.si/topic/2471/pisanje-mo%C5%A1kih-in-%C5%BEenskih-oblik-in-uporaba-pod%C4%8Drtaja-za-izra%C5%BEanje-spolne-nebinarnosti).
Jezikovna svetovalnica je ponudila tudi povezavo na članek Pomembnost
uporabe obojespolskih samostalnikov s podčrtajem (»učiteljice_ji«), ki
prinaša predloge kot: Možnost ujemanja glagola z žensko obliko
samostalnika dosežemo s sintaktično bližino obeh (»Študentje in
študentke so šle … «).

Preverjanje take rabe za pare »študentje in študentke«, »študenti in
študentke« ter »poslanci in poslanke« je v korpusu Gigafida pokazalo
nič zadetkov, zato opozarjam na misel Ursule Doleschal, da so tovrstna
prizadevanja z jezikoslovnega vidika »nezadovoljiva, ker manjka
jezikoslovno orodje« (Ursula Doleschal, 2015: Genderlinguistik im
Slowenischen: Möglichkeiten und Grenzen einer genderfairen Sprache).

Obravnavana tema namreč ni nova, pri tovrstnih predlogih pa pogrešam
poznavanje in razumevanje že objavljenih jezikoslovnih spoznanj. Olga
Kunst Gnamuš v članku Razmerje med spolom kot potezo reference in
spolom kot slovnično kategorijo (1994/5) namreč ugotavlja: »Pri
raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje so oblike za moški spol
vključevalne, oblike za ženski spol izključevalne. Če ženska
raznospolno skupino nagovori z obliko za ženski spol, iz nagovora
izključi moške člane skupine.«

Kot torej vidimo, raba oblike za ženski spol izključuje moške člane
skupine, zato ne verjamem, da bo taka raba skupaj s podčrtajem v
resnici kaj spremenila. Z izključevanjem namreč vključevanja ni mogoče
doseči.

Doc. dr. Saška Štumberger
Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani