[SlovLit] Jezikovne tehnologije kot priložnost -- Re: Podčrtaj namesto poševnice -- Arhiviranje gledališča

[Miran Hladnik gmail]

From: "Albina Nečak Luk" <albina.necak na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 16 Feb 2018 15:11:05 +0100
Subject: Fwd: CRIDA D'ARTICLES / CALL FOR PAPERS / CONVOCATORIA DE ARTÍCULOS

Spoštovani kolega Hladnik, bi morda postaviili na SlovLit spodnje
vabilo ugledne  katalonska revije za jezik in pravo? Vabilo kar kliče
k predložitvi člankov o položaju slovenščine v digitalni dobi -
zanimanje za srednje velike jezike  in je posebej podčrtano -  ter o
dognanjih slovenske stroke na  temo jezikovnih tehnologij, zanimivo
(in poučno) pa je tudi samo po sebi zaradi nonšalantne rabe
manjšinskega jezika na prvem mestu.

Lep pozdrav,
Albina Nećak Lük

http://revistes.eapc.gencat.cat/index.php/rld/pages/view/cridaarticles
-- Languages in the digital era. Language technologies as an
opportunity (poziv za oddajo člankov).

===

From: "Uroš Ferrari Stojanović" <uros.ferrari.stojanovic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 16 Feb 2018 14:43:22 +0100
Subject: Re: Podčrtaj namesto poševnice
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006231.html)

"Raba poševnice ni priporočljiva, razen če jo posameznik_ca uporablja
sam_a zase. Praksa, ki jo uporabljamo, je podčrtaj."

Spoštovani avtor/-ici zgornjih vrstic, oprostite/-ta, takega
sprenevedanja pa že dolgo ne, in to v splošnem imenu medijskega
poročanja o transspolnosti. Sprašujem se, s kakšno pravico lahko nekdo
razglaša tako izrazito osebne, subjektivne pravopisne smernice, ki
mejijo skorajda že na stvar okusa, omejenega na osebno izražanje in
objavljanje, kar za splošno veljavne in normativne. Poleg tega, mar ne
gre pri tovrstnem (s)poročanju za prav enake vrste sporočanje kot o
vseh preostalih posameznikih v vseh preostalih kontekstih? Zdi se, da
zagovorniki podčrtaja, morda bi bilo [...] na mestu [...] poimenovanje
podvezaj, z vsem silnim prizadevanjem zahajajo pravzaprav v
protislovja, pa tudi k protiučinkom.

Problem je, kot zmeraj ali pa vsaj večinoma, samo v glavah. Sicer v
glavah obojih − nepriznanih, zatrtih identitet na eni strani in v
glavah nepriznavajočih, zatirajočih na drugi. A obojih je zelo malo,
prava peščica. Večina sveta je v običajni sredini, če mi nihče ne
zameri tega izraza.

Zavesti in priznavanja raznih dodatnih spoln/sk/ih identitet onstran
naravnih ("pripisanih") dveh ne bo moč doseči z vsiljevanjem
neestetskih pravopisnih novotarij, ki pri večini prej omenjene
"običajne, povprečne populacije" izziva negodovanje, celo odpor in
zgražanje. Prej nasprotno, še manj razumevajoči bomo in še manj se
bomo sprejemali, dokler bomo na dveh različnih bregovih, podporniki
podčrtaja pa še toliko bolj srborito ponosni, da so na opozicijskem
bregu. Slednji trdijo, da podčrtaj, napisan med žensko- in
moškospolsko obliko, zajema še vse vmesne pojavne oblike spoln/sk/e
identitete. (S tem nehote zaidejo v drobceno lastno past, ko priznajo,
da sta krajišči teh identitet še vedno moška in ženska in da se vse
preostalo dogaja nekje vmes ...)

Gospoda slovenisti, in gospe, kakopak − podčrtaj še nikoli doslej ni
zavzemal take vloge − večinoma je namreč pomenil presledek − si želimo
takega sporočila, presledka med obema spoloma (oziroma ideološko, med
obema bregovoma)? Vsaj jaz si ga ne.

Pri vsem tem naj seveda še omenim, da pri najboljši volji ne vem, kaj
je tako napačnega in diskriminatornega pri trenutni rešitvi v eni
izmed oblik { /-, /, (a) }. V skrajnem primeru, če se strasti ne
pomirijo, še vedno lahko preidemo na kompromisno rešitev in namesto
zdajšnje prevladujoče oblike " /- " poskusimo z zgolj vezajem (oziroma
pomenonadomeščajoče pravilneje rečeno s pomišljajem) (študent−ka,
prijavil−a ...), ki bo res pomenil razmerje "od−do". Pa še ta rešitev,
od podčrtaja nadvse prijetnejša za bralčev okus in oko, nikakor ne
more biti implementirana kot zborna in normativna kar tako čez noč,
potrditi jo namreč morata raba in zlasti raba v jezikovni skupnosti.

===

From: "Slovenski gledališki inštitut" <mihael.cepeljnik na slogi.si>
Date: Fri, 16 Feb 2018 15:52:56 +0100
Subject: Vabilo. Umetniška/igralska beseda in prakse njenega
arhiviranja, predstavitev zvočne in video zbirke Slovenskega
gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja (torek, 27. 2. ob 18. uri
v SLOGI)

Vljudno Vas vabimo na predstavitev zvočne in video zbirke Slovenskega
gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja UMETNIŠKA/IGRALSKA BESEDA
IN PRAKSE NJENEGA ARHIVIRANJA (Vera, Nablocka, Skrbinšek, Sever,
Počkajeva, Filipič) v torek, 27. februarja 2018 ob 18. uri v dvorani
Slovenskega gledališkega inštituta (Mestni trg 17, Ljubljana).

Avdiovizualni medij bistveno prispeva k dinamičnemu posredovanju
informacij in s tem k ustvarjenju zgodbe, doživetja, ki muzejski
predmet oziroma kulturno dediščino približa sodobnemu obiskovalcu.
Predstavitev mag. Primoža Jesenka iz Slovenskega gledališkega
inštituta – Gledališkega muzeja bo nakazala teme, ki jih bomo lahko
podrobneje obdelali tudi v prihodnje, ob tem pa bomo upoštevali tudi
zanimanje in želje publike.

Ob predstavitvi pomembnih raritet iz naše zbirke bomo spregovorili o
pomenu arhiviranja, o metodah pridobivanja gradiva in mikroklimatskih
zahtevah hrambe, o premenah, ki jih je zbirka doživljala skozi čas,
predvsem s prehodom na digitalne nosilce, kot tudi o prioritetah in
izzivih zbiranja tovrstnega gradiva v prihodnje. Predstavitev bodo
popestrili posnetki glasov legendarnih igralskih imen kot Marija Vera,
Marija Nablocka, Vladimir Skrbinšek, Stane Sever in Duša Počkaj.
Predvajali bomo tudi odlomke iz dramaturških razčlemb Lojzeta
Filipiča, teh legendarnih delov (danes povečini ustnega) izročila, ki
so jih izkusili redki še živi gledališčniki.