[SlovLit] Recenziranje množičnoavtorskih objav -- Slovnica, slovar in splet -- Jezik in družba v stripu

[Miran Hladnik gmail]

https://academic.oup.com/dsh/article-abstract/33/1/29/3078143?redirectedFrom=PDF
-- Abdulrahman Essa Al Lily: Crowd-authoring versus peer-reviewing: An
epistemic clash in the field of educational technology. Digital
Scholarship in the Humanities 33/1 (2018) (izvleček članka o
recenziranju množičnoavtorskih objav; kako bi v slovenščino sicer
prevedli crowd-authoring?).

===

Od: Saša Novak <sasa.novakk na gmail.com>
Datum: 26. marec 2018 11:27
Zadeva: Slovnica, slovar in splet

Spoštovani, prijazno vas vabim na predavanje dr. Kozme Ahačiča
Slovnica, slovar in splet, ki bo jutri, 27. marca, 0b 19h v Atriju ZRC
SAZU. Predavanje bo potekalo v pogovoru z g. Boštjanom Naratom.

https://znc.si/dogodki/skodelica-znanosti/slovnica-slovar-in-splet/

Lep pozdrav,
Saša Novak
koordinatorka projekta Znanost na cesti

===

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 26 Mar 2018 12:18:48 +0000
Subject: Pogovor o stripu Dežela potomcev

Spoštovane, spoštovani! Knjigarna Azil in revija Stripburger v
četrtek, 29. marca ob 19. uri vabita v Knjigarno Azil na pogovor o
odmevnem stripovskem romanu Dežela potomcev priznanega italijanskega
avtorja Gian Alfonsa Pacinottija - Gipija, ki je v slovenskem prevodu
izšel konec lanskega leta. Distopična zgodba stripa načenja vprašanja
obstoja družbe in vloge jezika in pisave pri tem. Gosta pogovora bosta
Zoran Smiljanić, prekaljeni starosta domačega stripa, ki je sozaslužen
za prvi slovenski stripovski ep Meksikajnarji, in Aljoša Harlamov, ki
je prav tako profesionalni pripovednik: kot urednik na več literarnih
založbah, recenzent in avtor. Pogovor bo vodil stripovski prevajalec
in urednik revije Stripburger Bojan Albahari.

Pogovarjali se bomo o Gipijevem distopičnem stripovskem romanu, ki se
dogaja v srhljivo bližnji prihodnosti. Zgodi se neimenovana in
nepojasnjena katastrofa, ki tako temeljito pretrese družbo, da le tu
in tam preživijo osamljeni žepki civilizacije. Razen njih pa obstajajo
tudi malo drugačne skupnosti, ki so po delovanju in metodah vse manj
in manj "civilizirane". Razpad družbe je skoraj v celoti odplaknil
človeško civilizacijo in njene pozitivne pridobitve, ostal je pretežno
le še človeški barbarizem. Zgodba črpa dinamiko iz spopada med enim in
drugim polom človeške narave v zaostrenih razmerah za preživetje, v
katerih so vrednote sočutja in solidarnosti znak šibkosti, grobo
fizično nasilje pa najlažja metoda golega obstanka. Avtor na tem
ozadju skrajnih okoliščin jasno kaže na pomen jezika (in pisave) kot
družbenega veziva: propad družbe se v različnih skupnostih kaže na
različne načine, tako praktično kot tudi skozi različne jezikovne
ravni likov v romanu. Ta premisa napeljuje tudi k premisleku, kako
danes ravnamo z jezikom in kaj ta pomeni nam, tukaj in zdaj, v
bistveno drugačnih okoliščinah, nenazadnje je tudi slovenska kulturna
zgodovina zgovoren primer konstitutivnosti jezika pri gradnji neke
skupnosti.

Lepo vabljeni na pogovor in diskusijo po njem!