[SlovLit] 16. marec in slovenska književnost -- V Monošter

[Miran Hladnik gmail]

Od: Tomaž Wraber <tomaz.wraber na guest.arnes.si>
Datum: 17. marec 2018 22:49
Zadeva: Re: 16. januar in slovenska književnost
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006270.html)

Pozdravljeni vsi! Nisem literarni zgodovinar, zato čutim precej manj
krivde ob skoraj popolnem nepoznavanju imen slovenskih pisateljev,
rojenih ali umrlih na 16. marec. Toda enega od njih mi je
neizbrisljivo vtisnil v spomin eden od slovenskih klasikov.

Na oddelek s ploščami, ki je bil nekoč v prvem nadstropju stare
trgovine Mladinske knjige v Konzorciju, je na obisk k prodajalcu
gramofonskih plošč Juretu, sinu svojega pokojnega prijatelja občasno
prišel Ciril Kosmač. Kadar je bil razpoložen, je pripovedoval svoje
zgodbe, ki jih ni nikjer in nikoli objavil, najbrž niti zapisal ne.
Čeprav smo ga za vsako posebej prepričevali, naj jo čimprej objavi, je
bil odgovor vedno isti: "Ni še dodelana in izpiljena, za objavo ji še
veliko manjka!" V resnici so bile fantastične in pogosto izjemno
duhovite, pripovedoval pa jih je zelo potihem s skrivnostnim glasom in
pogledom, ki sta nas kar urekla.  Tisti, ki smo bili slučajno tam, smo
z odprtimi usti poslušali in krotili celo občasne salve smeha, da ga
ne bi zmotili, zaradi česar bi s pripovedjo lahko končal. Večkrat smo
to druženje potegnili celo prek osme ure, ko so trgovino zaprli in se
enkrat celo po deseti zvečer "plaziili" iz trgovine skozi zadnja vrata
mimo nekih smetnjakov in parkirišča na dvorišču, Jure pa je zaklepal
za nami. Danes bi bilo to ob vseh kamerah in varnostnih sistemih
povsem nemogoče.

Nekoč je Kosmač pripovedoval, da sta s sestro na pamet znala skoraj
celo knjigo "Življenje in delo njegovega apostolskega veličanstva
presvitlega cesarja Franca Jožefa", ki jo je napisal Jožef Apih.
Precej pasusov nam je tudi odrecitiral. Še več! Cele pasuse sta znala
tudi v obratni smeri, kar je dokazal tako, da nam je poleg nekaj
odlomkov, branih od zadaj naprej, zrecitiral tudi cel naslov in ime
avtorja Hipa Fežoj. Najbrž mi je prav s tem ime za zmeraj vtisnil v
spomin. Knjiga je imela tudi lepe bakroreze, na katerih je bilo
njegovo apostolsko veličanstvo pri molitvi, pri delu, na lovu itd.
itd. Natančno je opisal tudi nekaj teh ilustracij. Na tisti "pri lovu"
je npr. veličanstvo, oblečeno v irharice in suknjič sedelo na štoru
sredi gozda, kazalo gola kolena, noge pa so bile v gojzaricah in
debelih volnenih dokolenkah. Prek rame je imelo veličanstvo obešeno
usnjeno torbico z resicami, ob boku pa je s kopitom na tleh in cevjo
usmerjeno navpično v zrak v roki držalo puško. Apostolsko veličanstvo
je imelo jasen in prediren pogled, ki je bil uperjen proti bralcu, pa
še skozi njega nekam v daljavo.

Na vseh slikah pa je z vrha navzdol rahlo postrani segal žarek božje
milosti, ki se je kot nekakšen cekin končal na pleši njegovega
veličanstva. "Veste, fantje, tole z žarkom so imeli v Avstro-ogrski
zelo dobro urejeno!", je tehtno in smrtno resno pribil Ciril Kosmač.

Skoraj neverjetno se mi zdi, da bi Josip Apih ne bil Jožef Apih, alias
Kosmačev Hipa Fežoj. Dokaz več, da se je od klasikov pač vedno treba
učiti!

Tomaž Wraber

===

Od: Katja Kleindienst <katja.kleindienst na siol.net>
Datum: 20. marec 2018 08:14
Zadeva: SM v Monoštru

Slovenska matica in Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru
Vas vljudno vabi na predstavitev Slovenske matice, najstarejše
slovenske znanstvene založbe, in na pogovor o aktualnih vprašanjih
knjige v Porabju, v ponedeljek, 26. 3. 2018, ob 17. uri v prostorih
Generalnega konzulata (Monošter, Kossuth u. 39). Zgodovino in program
Slovenske matice (SM) nam bo predstavil njen predsednik izr. prof. dr.
Aleš Gabrič s sodelavci, Avgust Pavel in Ivan Cankar bo tema
predavanja prof. dr. Marka Jesenška, v pogovoru pa bodo sodelovali
kulturniki iz Porabja in Prekmurja.