[SlovLit] Folkloristika na Kosovu -- Objavljam, torej sem

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Tor Mar 20 09:50:49 CET 2018


Od: Marjetka Golež Kaučič <Marjetka.Golez-Kaucic na zrc-sazu.si>
Datum: 20. marec 2018 09:14
Zadeva: Folkloristika na Kosovu

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi na gostujoče predavanje, ki ga bo na
modulu Slovenske študije - tradicija in sodobnost imela znanstvena
svetnica na Oddelku za folkloristiko Inštituta za albanologijo v
Prištini, dr. Arbnora Dushi: Folkloristika na Kosovu: med dvema
znanstvenima paradigmama. Predavanje v angleškem jeziku bo v četrtek,
22. marca 2018, ob 17. uri, v Mali dvorani, Novi trg 4, 2. nadstropje,
Ljubljana.

Avtorica bo v predavanju predstavila izsledke dveh paradigmatskih
obratov v raziskovanju albanske folklore (in literature) na Kosovu, in
sicer enega, ki se je zgodil po letu 1990, in  drugega, ki se je
zgodil po letu 2000. Izhaja iz lastnega terenskega raziskovanja, ki
vključuje raziskave kolektivnega spomina in življenjskih zgodb
prebivalcev na meji med Albanijo in Kosovom ter albanske literature.
Ugotavlja, da je bilo tako raziskovanje mogoče šele po letu 1990 in je
demonstracija novega načina albanskega folklorističnega raziskovanja,
ki se povezuje z ustno zgodovino, antropologijo, a vendar sledi tudi
preteklim klasičnim folklorističnim raziskavam na Kosovu.

Dr. Arbnora Dushi je znanstvena svetnica na Oddelku za folkloristiko
Inštituta za albanologijo v Prištini. Je avtorica  treh znanstvenih
monografij (npr. Elements of Oral Epic in the Prose of Ismail Kadare/
Ljudsko v proznih delih pisatelja Ismaila Kadareja, 2006) in velikega
števila znanstvenih člankov (npr. Study of  Present Day Folk Poetry/
Raziskava sodobnega ljudskega pesništva, 2011), glavna urednica
znanstvene revije Gjurmime Albanologjike, članica upravnega odbora
Oral History Kosovo, članica naslednjih mednarodnih združenj:  InASEA,
Finnish Literature Society, SIEF, ISFNR ter od leta 2017
podpredsednica mednarodnega združenja za raziskovanje balad
(Kommission für Volksdichtung).

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Marjetka Golež Kaučič

===

From: Helena Ana Drewry <HelenaAna.Drewry na nuk.uni-lj.si>
To: SlovLit <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Mon, 19 Mar 2018 14:07:34 +0000
Subject: Velika čitalnica NUK: SKRIVNOSTNO POTOVANJE TVOJE KNJIGE z
dr. Miranom Hladnikom (torek, 3. april 2018, ob 18. uri)

V Narodni in univerzitetni knjižnici letos prvič odpira svoja vrata
Festival Objavljam, torej sem v NUK. Festival začenjamo 3. aprila 2018
ob 18. uri v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice z
večernim pogovorom Skrivnostno potovanje tvoje knjige s profesorjem
slovenske književnosti in prejemnikom Trubarjevega priznanja (v letu
2017) dr. Miranom Hladnikom. Vabimo vas na vznemirljivo popotovanje,
na katerem se nam morebiti odstrejo kreativna pota, ki jih s prof.
Hladnikom ubira zapisana slovenska kulturna dediščina v digitalnem
okolju. Z dogodki festivala želimo »slediti« zgodbam in avtorjem, s
katerimi delimo skupno skrb  za ohranitev zapisane nacionalne kulturne
dediščine, naše zbirke slovenike.

Najave niso potrebne, vstop na ta zanimiv pogovor je prost. Veselimo
se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo. Več o festivalu
(http://www.nuk.uni-lj.si/izpostavljamo/zoipub).

2. aprila leta 1807 je bil sprejet prvi predpis, ki je urejal področje
obveznega izvoda. Z dogodki vsakoletnega Festivala želimo opozorili na
pomen zbiranja obveznega izvoda in skrbi za ohranitev zapisane
nacionalne kulturne dediščine, naše zbirke slovenike. Poslanstvo
Narodne in univerzitetne knjižnice vključuje izjemno sodelovanje z
vsemi slovenskimi avtorji, založniki in samozaložniki, katerih
številčnost se vsako leto poveča za 700.

Prav po zaslugi skrbi za ohranjanje zapisane kulturne dediščine, ki na
Slovenskem sega že v daljno, prvo polovico 19. stoletja, se pod streho
največje slovenske knjižnice že več kot 200 let steka ustvarjalnost
slovenskega naroda. In rezultat? Skoraj 3 milijone enot ali kar 25
kilometrov gradiva. V NUK dnevno utrjujemo zavest o pomenu hranjenja
kulturne zapuščine. Leta 2006 sprejeti Zakon o obveznem izvodu
publikacij (ZOIPub) je poleg zbiranja uveljavljenih tiskanih nosilcev
zapisa uvedel tudi zbiranje zapisane ustvarjalnosti na sodobnih
medijih. Ta val novih oblik zapisovanja vsebin pomeni vsako leto tudi
do 700 novih založnikov. Desetletnico krovnega zakona smo pred dvema
letoma proslavili z nizom dogodkov pod skupnim naslovom Objavljam,
torej sem v NUK, vsi ti dogodki pa so v letošnjem letu prerasli v
pravi festival. V letu 2018, ko se v Sloveniji spominjamo
ustvarjalnosti Ivana Cankarja in se v evropskem merilu pridružujemo
poslanstvu evropskega leta kulturne dediščine, v NUK prvič javno
proslavljamo dan obveznega izvoda – 2. april. Dan obveznega izvoda bo
odslej vsako leto namenjen poudarjanju pomena zbiranja in ohranjanja
knjig, časnikov, časopisov, zemljevidov, zvočnih in slikovnih zapisov,
glasbenih in drobnih tiskov kot tudi spletnih mest domene.si, e-knjig,
zvočnih knjig in spletnih albumov, skratka vse zapisane kulturne
dediščine. Namenjen je zahvali založnikom za sodelovanje; obenem pa
želimo povabiti medse nove zgodbe in avtorje, ki z nami delijo skupno
skrb za ohranitev zapisane nacionalne kulturne dediščine, naše zbirke
slovenike.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit