[SlovLit] O koristnosti slovenščine v Trstu -- O Gvidonu Sernecu v Celju -- Kaj je ime?

[Miran Hladnik gmail]

From: Elena Cerkvenic <elenacerkvenic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 3 Jan 2018 14:18:13 +0100

V okviru srečanj Slovenščina z empatijo, ki so namenjena ovrednotenju
slovenske kulture in književnosti in širjenju poznavanja le-teh v
Italiji, se bo v petek, 12. januarja, s pričetkom ob 18.00, odvijal v
Vilfanovi dvorani na sedežu Krožka za kulturna in socialna vprašanja
Virgila Ščeka, ulici Giacinto Gallina 5, III. nadstropje, dvojezično
soočanje na temo O koristnosti / nekoristnosti slovenščine v Trstu.
Posebne iztočnice v razmišljanje udeleženkam in udeležencem bodo
nudili ugledne in ugledni gostje. Toplo vabljene in vabljeni bralke in
bralci Primortskega dnevnika, da se srečanja udeležijo in da
sooblikujejo empatični večer ter prijateljsko vzdušje.

===

From: "Urh Ferlež ツ ☼" <ferlez.urh na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 3 Jan 2018 21:16:12 +0100
Subject: Vabilo na predavanje o Gvidonu Sernecu in njegovih potopisih

Prijazno vabljeni v četrtek, 11. januarja,  ob 18. uri v prostore
Zgodovinskega arhiva Celje na predstavitev najnovejše številke
Zgodovine za vse, ki ji bo sledilo predavanje zgodovinarja Blaža
Javornika o potopisnih črticah Gvidona Serneca.

Javornik je raziskoval pozabljene »potopisne črtice« mladega
pripadnika celjske, slovensko govoreče meščanske družine, kasnejšega
celjskega odvetnika, sokolskega in kulturnega delavca dr. Gvidona
Serneca, ki jih je v krajših in daljših časovnih presledkih objavljal
liberalni časnik Slovenski narod v dobi slovenskih emancipacijskih
bojev s pridihom (vse)slovanske vzajemnosti. Potovanja na Rusko so na
prelomu stoletja, bodisi prostočasna ali (ob)študijska, veljala za
najkoristnejšo deromantizirano streznitev v odnosu do (samo)oklicane
glavne slovanske pokroviteljice, ki jo je pričenjal Fran Celestin,
skozi potopisne zapise pa so jo nadaljevali Matija Murko, Ljudevit
Stiasny, Anton Aškerc, utrdil pa Bogumil Vošnjak. Sernečevi potopisni
zapiski se zaradi časovne prerazdrobljenosti objav in neknjižne izdaje
niso znašli v preglednem naboru slovensko pisanega potopisja, kljub
temu pa predstavljajo vpogled v takratno mentalitetno zavest mladega,
izkušenj in doživljajev željnega (po)potnika, ki načrtovana ali bežna
srečanja in seznanitve izkoristi za primerjavo duševnih stanj in
profilov dveh različnih slovanskih etnij. (ZAC)

===

Od: Maska PR <info na maska.si>
Datum: 04. januar 2018 10:19
Zadeva: Maska simpozij: KAJ JE IME? → Ljubljana, 10.–11. januar 2018

Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), Maistrova 3, Ljubljana
Kinodvor – Mestni kino, Kolodvorska ulica 13, Ljubljana
Kdo: Urša Chitrakar, Mladen Dolar, Konstantina Georgelou, Mala Kline,
Jela Krečič Žižek, Lev Kreft, Aldo Milohnić, Robert Pfaller, Domenico
Quaranta

Simpozij Kaj je ime? spremlja pregledno razstavo Janez Janša® Janeza
Janše, Janeza Janše in Janeza Janše v Muzeju sodobne umetnosti
Metelkova v Ljubljani od 18. oktobra 2017 do 18. februarja 2018

Osebna imena označujejo subjekte v družbenem in političnem okolju in
omogočajo, da se posamezniki razlikujejo med seboj. Imena pa so lahko
tudi dejavniki deregulacije subjektov, pa tudi vladnih postopkov.
Imena so performativna - tistega, ki ga označujejo, lahko 'zastopajo'
enako kot ga lahko destabilizirajo.  Osebna imena delujejo kot vmesnik
med posamezniki in družbo. Hkrati pa so imena prazni označevalci, saj
'čakajo', da jih napolni nosilec, da iz imena nastane 'osebno' ime.
Kako ime deluje? Kako subjekti delujejo z lastnimi imeni? Ali če
parafraziramo J. L. Austina, "kako napravimo kaj z imeni?" Več:
https://maska.us7.list-manage.com/track/click?u=68d928f8d4811fbf482dbce31&id=f3a81e3100&e=3cfebdb365