[SlovLit] BÔŽIČ -- Samodejno razporejanje referatov po sekcijah -- Besedilna določenost v italijanščini
Miran Hladnik gmail
miran.hladnik na gmail.com
Sre Jan 3 09:13:56 CET 2018
From: Lanko Marusic <franc.marusic na ung.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 1 Jan 2018 02:28:24 +0100
Subject: BÔŽIČ
Dodajam še eno heretično misel, ki pride na misel ob vsaki debati o kaši.
Člani komisije bi lahko pomislili tudi na možnost sprostitve (očitno
pretogih) pravil, ne samo na njihovo spreminjanje. Če v nekem primeru
prihaja v dejanski rabi do veliko odstopanj, bo prav verjetno do
veliko odstopanj prihajalo tudi ob spremembi pravila na alternativno
možnost. V kolikor se kvaliteta pravopisa meri tudi po tem, kako dobro
zna spremljati dejansko rabo, kako smiselno ima sestavljena pravila,
koliko ga uporabniki upoštevajo itd., bi bilo v kakšnem primeru
verjetno smiselno tudi dopustiti dvojnice oz. z drugimi besedami
preprosto izbrisati pravilo, ki določa le eno pravilnost. V konkretnem
primeru bi bilo vsekakor najbolj enostavno, če pravopis preprosto ne
bi posebej določal, kakšna naj bo velika začetnica pri imenih
praznikov. Podobno bi se brez težav lahko odrekli še kakemu dodatnemu
določilu iz poglavja velike začetnice, saj primerov, kjer Pravopis
določa malo začetnico, kjer bi del piscev rad zapisal veliko, ni težko
dobiti. Najlažje pa bi verjetno bilo, če bi pravila pisali v obliki
načel in ne v obliki konkretnih določil, a to je že neka druga debata.
Iti v drugo smer, da bi namreč za vsak praznik posebej določili,
katerega bomo pisali z veliko (e.g. Božič) in katerega z malo (e.g.
dan mrtvih), je tudi možnost, a se že na daleč ne zdi prava pot.
lp in vesele praznike
lanko
===
Od: Fišer, Darja <Darja.Fiser na ff.uni-lj.si>
Datum: 02. januar 2018 14:22
Zadeva: [SDJT-L] Vabilo na januarsko Joto
Dragi vsi, lepo vabljeni na našo prvo Joto v dvatisočosemnajstem.
Predavanje bo v sredo, 10. januarja, ob 15:15 v P22 na Fakulteti za
računalništvo. Predaval bo Tadej Škvorc na temo avtomatskega
sestavljanja urnikov za znanstvene konference, naslov in povzetek
predavanja najdete na dnu tega sporočila.
Lep pozdrav,
Darja Fišer
Gručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju
akademskih člankov
Ročno sestavljanje urnikov je lahko velikokrat zelo časovno zamudno
opravilo. To drži še povsem pri organizaciji znanstvenih konferenc,
kjer morajo organizatorji ustrezno razporediti predstavitve člankov,
ki jih je lahko na velikih konferencah na stotine. Predstavitve morajo
biti razporejene v seje tako, da vsaka seja vsebuje predstavitve
člankov s sorodno tematiko. Na predavanju bomo predstavili, kako lahko
z različnimi metodami obdelave naravnega jezika in strojnega učenja
avtomatiziramo izgradnjo takega urnika. To storimo tako, da najprej z
metodami obdelave naravnega jezika poiščemo podobne članke na podlagi
njihovih besedil. Pomagamo si tudi z dodatnimi metapodatki v obliki
grafov, ki jih imajo na voljo organizatorji konferenc. Na podlagi
najdenih podobnosti lahko nato z gručenjem članke ustrezno razporedimo
v seje urnika konference. Delo je bilo opravljeno na angleškem
gradivu, prevajanje pa bo v slovenščini.
===
Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 03. januar 2018 00:22
Zadeva: LK, 8. januar
LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1140.
sestanek v ponedeljek, 8. januarja 2018, ob 18.00 v predavalnici 325 v
3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. dr. Mirjam
Premrl, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska
fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Nekateri vidiki
izražanja besedilne določnosti v italijanščini in slovenščini.
Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar
Dodatne informacije o seznamu SlovLit