[SlovLit] O jeziku v šoli -- Decimalna števila

[Miran Hladnik gmail]

From: Igor Saksida <igor.saksida na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 11 Oct 2017 21:40:46 +0200
Subject: Re: O jeziku v šoli
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006085.html)

Spoštovani, veseli me, da se pogovarjamo o zasnovi mature – tudi o
nivojskosti. Čas bi že bil, da se kaj premakne … Saj smo menda vsi
vsaj rahlo nezadovoljni s sedanjim mrtvilom, kajne? Ob tem najprej:
globoko se strinjam s kolegico dr. Alojzijo Zupan Sosič, da spletne
debate ne morejo prinesti kakih posebej tehtnih ugotovitev in še manj
odločitev, zato zgolj izražam svoja bežna opažanja, vprašanja in
predloge.

1. V razpravi se izogibajmo čustvenim, iracionalnim oznakam kot
»elitizem«, »stigmatizacija«, »slabi : dobri« ipd. Dejstvo je, da so
dijaki predvsem različni. Tudi pri slovenščini kot predmetu, o katerem
govorimo, ne pri slovenščini kot »vrednoti«.  Matematika in angleščina
sta na dveh ravneh. Zakaj ne tudi slovenščina, še posebej, če se
slovenščina kot jezik razvija pri vseh predmetih? To je tudi odgovor
na dilemo kolegice Alojzije: slovenščina kot predmet je prepomembna …
(In ne kot jezik, to je »itak«!) Nekateri zmorejo brati težja besedila
in so zmožni napisati zahtevnejše eseje, drugi ne – razlika med
obojimi zgolj v ocenah je slaba rešitev. Saj menda ne bomo
organizirali teka na 100 metrov za geparde in polžke in rekli: imate
iste pogoje in isto štoparico …

2. V vprašalniku, ki so ga reševali boljši, ne povprečni maturantje,
sta dva zanimiva odgovora. Navajam: Če bi bila matura iz slovenščine
na dveh ravneh in bi bila sedanja raven osnovna (za npr. 5 točk), ali
bi se vi odločili za stopnjevano zahtevnost na višji ravni (za 8
točk)? Da: 36,61 %.  – Če bi bila matura iz slovenščine na dveh ravneh
in bi bila sedanja raven višja (za npr.  8 točk), ali bi se vi
odločili za zahtevnost na osnovni ravni (za 5 točk)? – Da: 36,48 %. –
So torej vsi dijaki enako motivirani/zmožni za enovito maturo? Sam bi
si kot učitelj želel delati s tretjino dijakov na zahtevnejši ravni,
vsekakor. Pa tudi s tistimi, ki zmorejo manj – obe skupini, si mislim,
bi pripeljal naprej, a ne po isti poti iz z enakimi vsebinami/cilji.
Cankarjevo tekmovanje in krožki so pač nekaj drugega kot pouk, ki mora
biti diferenciran, če naj se vsi dijaki razvijajo. Če se že koga v
šoli zapostavlja, da ne rečem »stigmatizira«, so to boljši dijaki – z
reproduktivnimi in neizzivalnimi eseji (in pripravo nanje). Vprašajte
študente, kaj o tem mislijo, jaz jih – vsako leto znova.

3. Seveda je možno vprašanje, kaj je prej: matura, pouk ali učni
načrt. Po moje gre za umetna nasprotja: matura mora vplivati na pouk
in sedanji učni načrt omogoča diferencirano delo, če ne gre le za
vsebinsko, ampak najprej in predvsem za procesno diferenciacijo.
Poskusi te vrste so tudi pri nas že bili in so dali dobre rezultate.

4. Ne glede na to, da sem že več kot 25 let izpraševalec mednarodne
(dvoravninske) mature, se seveda ne zavzemam za prenos tega modela k
nam. Za to ni ne potrebe ne možnosti – in tudi ne pravega smisla; naj
MM ostane to, kar je, mi pa lahko premislimo o dobrih rešitvah, ki jih
je najti v tem modelu, zlasti o pisanju takega eseja, ki bo preverjal
zmožnost samostojne interpretacije besedila, ne pa vsebinsko
reprodukcijo. – Jezikovni del mature boste morali prevetriti
jezikoslovci, občutek pa imam, da tudi ta preverja bolj priklic kot
smiselno uporabo jezikovnega znanja. Ne vem, če je vrhovni domet
jezikovne didaktike oblikovanje »trnkov«, kot je bilo slavno
»zanikanje Iveka« v lanskem preizkusu …

Številka 4 je moja najljubša, zato tu zaključujem in želim vsem lep konec tedna.
Igor Saksida.

===

https://siol.net/siol-plus/nasvet-in-pol-1-5-jezikovnega-nasveta-451039?utm_medium=email&utm_source=newsletter_1993&utm_campaign=dokumenti-razkrivajo-slaba-banka-hotel-prodal
-- Maja Kračun: Nasvet in pol: 1,5 jezikovnega nasveta. Siol plus 10.
10. 2017.