[SlovLit] Delavnica za lektorje -- Cobiss+ -- Re: O jeziku v šoli

[Miran Hladnik gmail]

From: Lektorsko drustvo Slovenije <info na lektorsko-drustvo.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 9 Oct 2017 16:23:45 +0200 (CEST)
Subject: E-novice

Spoštovani, vljudno vabimo na jezikovno delavnico za lektorje,
prevajalce, novinarje in druge, ki se pri svojem delu srečujete s
tujimi (zemljepisnimi) imeni in ste v zadregi pri njihovem prevzemanju
ali podomačevanju. Uvod v delavnico pripravljajo trije strokovni
gostje:

- dr. Drago Kladnik, član Komisije za standardizacijo zemljepisnih
imen Vlade Republike Slovenije, Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC
SAZU ter Delovne skupine za eksonime Skupine izvedencev Združenih
narodov za zemljepisna imena,
- dr. Helena Dobrovoljc, predsednica Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU,
- in Marta Trobec, lektorica v uredništvu športnega programa TV Slovenija.

Zaradi velikega zanimanja in števila udeležencev bo delo po uvodnikih
organizirano v treh skupinah. Na delavnici bodo v razpravi v skupinah
in plenarni razpravi po delu v skupinah sodelovali tudi posamezni
člani ožjega in širšega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC
SAZU. Delavnica bo v četrtek, 19. oktobra 2017, od 16. do 19. ure v
sejni dvorani Ministrstva za kulturo (Maistrova ulica 10, Ljubljana).
Če se delavnice želite udeležiti, prosimo, da se nanjo prijavite.
Prijave sprejemamo na društvenem e-naslovu do 15. oktobra.

Prijazen pozdrav iz Lektorskega društva Slovenije.

===

http://blog.cobiss.si/2017/05/31/prikaz-vseh-izdaj-in-prevodov-v-cobiss/
-- Andreja Kranjc Vobovnik: Prikaz vseh izdaj in prevodov v COBISS+,
31. 5. 2017.

===

From: Elena Cerkvenic <elenacerkvenic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 10 Oct 2017 07:09:42 +0200
Subject: O jeziku v šoli
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006081.html in prej)

Obstoječih je več materinščin bodisi v kontekstih naših skupnosti po
svetu bodisi v samem razrednem okolju v šoli, na katerikoli stopnji
ali v katerikoli vrsti šole, uporabniki izhajajo namreč iz
najrazličnejših družbeno-ekonomskih okolij. Učenec, ki izhaja iz
delavske družine in učenec, ki izhaja iz kmečke družine, imata
različno predznanje materinščine glede na vrstnika, ki izhaja in
odrašča v visoko izobraženi družini. Na izhodiščno stanje enega in
drugega je učno osebje vedno zelo pozorno, predvsem demokratično
vzpostavi vedno takšno vzdušje in tako razredno dinamiko, da se v duhu
solidarnosti in prijateljstva učenci iz različnih družbeno-ekonomskih
izvorov, osebnostno in kulturno medsebojno integrirajo in dopolnijo.
To je bistveno, mislim v demokratični šoli. Pri pouku materinščine se
razvijajo jezikovna zavest, nacionalna pripadnost, literarne
zmožnosti, prav tako potreben je razvoj čuta za nujno potrebno
medsebojno povezovanje, vsak s svojimi potenciali, ki so
najrazličnejši, vsak s svojimi resursi in s svojimi  kompetencami, ki
so prav tako najrazličnejši, v prid državi. Kultura povezovanja, kljub
različnostim. Jaz trdno verjamem v moč kulture povezovanja za
optimalno rast in optimalen razvoj države. Preko materinščine se
seveda v tem duhu, v tem smislu, najbolj celotno in najbolj celostno
oblikuje človekova osebnost. Pouk je dinamičen in zanimiv, če ga
skupaj z docentom aktivno soustvarjajo uporabniki, s svojimi vedenji,
s svojimi vrednotami, s svojimi znanji, ki so povsem drugačna, ker
pripadajo generaciji mladih. Pripadniki starejših generacij naj
aktivno prisluhnejo mladim! Prilagodljivi naj bodo učitelji v odnosu
do učenca, seveda tudi učenec v odnosu do učitelja. Obojestranska
empatična prilagodljivost je absolutno potrebna za optimalen
didaktično-formativni proces in seveda tudi za uspešno didaktično
delo. Književnost je jezik in vsebina, zrcalo čutenja naših prednikov,
doživetje naših prednikov, književnost govori vsem in v vsakomer
vzpodbuja osebno specifično razmišljanje, ki ga lahko učenec, ki
izhaja iz kmečkega družinskega okolja, in učenec, ki izhaja iz
intelektualnega družinskega okolja, povsem različno razumeta, različno
dojameta in različno ovrednotita. Učno osebje sprejme brez zadržkov in
vedno spoštljivo različna dojemanja učencev. V primeru, da učencu
vsebina ali slog, ki pripada določenemu literarnemu odlomku, nikakor
ni všeč, naj bo ta nevšečna stvar s strani učitelja odprto sprejeta in
nikakor ne obsojena ter zaničevana. Če učenca književnost ne zanima
ali se učenju književnosti nerad posveča, ni to nikakršna krivda,
treba je to spoštovati. Ne strinjam se s trditvijo, da naj bi bili
mladi danes leni, ali pa se strinjam s trditvijo, da smo za določene
dejavnosti in v določenih situacijah leni prav tako tudi odrasli, vsi,
nikakor ne samo mladi. V glavnem so mladi  danes zelo ustvarjalni,
polni idej, polni dobre volje polni navdušenja, odrasli jim ne nudimo
dovolj možnosti, da se izražajo, in mi preveč govorimo, njih ne
poslušamo. Ta naša neprijaznost v odnosu do njih jih mori! Treba je
ustvarjati sistematično v vsakem kontekstu - v šoli, v društvih, v
klubih, pri skavtih, pri tabornikih, v družinskem okolju, kjerkoli -
primerne okoliščine, da se mladi čutijo svobodne, da povedo vse, kar
želijo, kar hočejo; samo tako bodo aktivno uporabljali svoj jezik in s
tem da se bodo v svojem maternem jeziku svobodno izražali in sproti
utrjevali in krepili svojo lastno osebno in nacionalno identiteto.

Elena Cerkvenič