[SlovLit] O jeziku v šoli -- Marijavera Bokal

[Miran Hladnik gmail]

From: Elena Cerkvenic <elenacerkvenic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 7 Oct 2017 22:49:18 +0200
Subject: O JEZIKU V ŠOLI

Podpisana sem pred nekaj leti poučevala v sekundarnih šolah prve in
druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v Italiji, specifično v
Trstu.

Osebno sem mnenja, da mora biti samo po sebi umevno, da je raven
poznavanja slovenščine - materinščine pri zaključnem srednješolskem
izpitu in na maturi ali pri zrelostnem izpitu raznolična, kajti
raznolični so uporabniki, in sicer raznolični so učenke in učenci ter
dijakinje in dijaki. Izkušnje uporabnikov in izkušnje docentov so
raznolične, bodisi glede na stopnjo sposobnosti, bodisi glede na
jezikovne kompetence, kot tudi na zanimanje za učenje in na sposobnost
usvajanja književnosti. Niso vsi uporabniki enako motivirani, niso vsi
enako nadarjeni, nekateri so bolj prizadevni, nekateri manj
prizadevni. To je povsem normalno, kajti uporabniki imajo različna
zanimanja, različne želje, in različne so tudi njihove potrebe po
učenju in izpopolnjevanju. Učno osebje, ki to raznolikost upošteva, se
izpopolnjuje v pedagoško-didaktičnih prijemih, tudi metodološko se
stalno izpopolnjuje in ustvarja v razredu primerne pogoje, ki
omogočajo, da raznolična vedenja in znanja uporabnikov se v medsebojni
interakciji prepletajo in ustvarijo bogato komunikacijsko jezikovno in
vsebinsko gradivo. Odvija se lahko v razredu učenje eden od drugega ob
aktivnem poslušanju, ob medsebojni interakciji, ob proizvajanju
besedil v ustni in pisni obliki. Vzdušje v razredu, ki ga, v
sodelovanju z uporabniki, vzpostavi in obdrži v glavnem docentka -
docent, je odprto in sprejemno do vsakršnega izraza, tudi do bolj
nerodnih izrazov, do napačnih ali celo do skrajno grobih napak. Ko se
je od leta 1920 do leta 1926 Ludwig Wittgenstein ob poučevanju, v treh
neverjetno odročnih avstrijskih vasicah Trattenbach, Puchberg,
Otterthal, pred svojimi učenci znašel v situaciji, ko njegovega
nemškega jezika, ki jim ga je hotel posredovati, učenci niso razumeli
in so se le-ti pogovarjali v narečju, je učitelj Wittgenstein odločil,
da se jim bo on sam približal, in sicer tako da je vzel v poštev
njihovo izražanje v narečju kot suvereno iztočnico za poučevanje
nemškega jezika. Odločil je celo, da se jim približa tako, da
izoblikuje slovar za primarne šole in pri tem vzame v poštev vse
najrazličnejše osnovne izraze, ki so jih učenci uporabljali in ki so
izhajali z najrazličnejših področij njihovega vsakdana. Tako se jim je
Wittgenstein uspešno približal in jih je motiviral za učenje, in sicer
ob resnem upoštevanju njihovih izrazov, njihovega besedišča, njihovega
jezika. - Ludwig Wittgenstein, Wörterbuch für Volksschulen (1926)
Verlag Hölder - Pichler - Tempsky, Wien 1926 - Dizionario per le
scuole elementari, Collana di Metodologia delle Scienze e di Filosofia
del Linguaggio diretta da Dario Antiseri, Armando Armando Editore -
Roma, 1978.

Materinščina - slovenščina obstaja kot jezik rabe bodisi v šolskih
okoljih, bodisi vsepovsod v najrazličnejših drugih okoljih zunaj šole:
v telovadnici, v društvih, v klubih, pri skavtih, pri tabornikih, na
cesti ob čakanju avtobusa pri avtobusni postaji, v kavarni, v
diskoteki, na smučišču, ob šolskem ali javnem nastopanju - preko
recitiranja, med prireditvami, ob Prešernovih proslavah, božičnicah,
kulturnih in športnih prireditvah. Potrebno je za uporabnike, da
interagirajo v materinščini tudi izven šole in da soustvarjajo na
delavnicah kreativnega pisanja in kreativnega govora. Delavnice
kreativnega pisanja in kreativnega govora nedvomno pripomorejo k
utrjevanju jezikovne kompetence in k usvajanju slovnične kompetence
ter morfo-sintaktičnih struktur in primerne uporabe le-teh bodisi v
govoru - ustnem proizvajanju kot tudi v pisnih izdelkih - pisnem
izražanju.

Elena Cerkvenič

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 08. oktober 2017 09:08
Zadeva: Marijavera Bokal

Prosim bralke in bralce SlovLita, če pomagajo pri iskanju osnovnih
biobibliografskih podarkov za NSBL za Marijavero Bokal (roj. 21. 7.
1946 v Ljubljani; oče Anton, mati Lucia. Mari(j)avera Bokal je
doktorirala 1976 na Univerzi na Dunaju (Slovenska otroška in mladinska
književnost od 1945-1968).

Lep pozdrav
Milena Mileva Blažić