[SlovLit] Slovenščina v šoli 20/2 (2017) -- Pogovori o branju -- Re: Slovenščina kot nacionalni interes

[Miran Hladnik gmail]

Od: Mirjam Podsedenšek <Mirjam.Podsedensek na zrss.si>
Datum: 06. oktober 2017 11:04
Zadeva: Slovenščina v šoli 20/2 (2017)

Petra Vnuk, Bralne strategije v didaktičnih instrumentarijih beril za
tretje triletje osnovne šole
INTERVJU z dr. Igorjem Saksido: Vsak, ki vsaj približno ve kaj o
literaturi, jeziku in učenju, ve, da se je treba bati enoznačnih
odgovorov, ki so edino zveličavni

Andraž Stevanovski, Različni pogledi na Visoško kroniko
Marijana Klemenčič Glavica, Ko se srečata realni in virtualni svet
Manja Žugman, Projekt Deček in hiša ali kako je nastal šolski časopis

TEKMOVANJE ZA Cankarjevo priznanje:
Pika Kovač, Vse se spreminja …A se kaj zares spremeni?
Lara Krašovec, Vse se spreminja … A se kaj zares spremeni?
Tjaša Lorbek, »Gospoda, zdaj je čas!Tam maske pričakujejo že nas!«
Eva Brnot, »Gospoda, zdaj je čas! Tam maske pričakujejo že nas!«
Katarina Minatti, Zmagovati je potrebno, živeti ni potrebno
Tilen Zorko, Matjaž Zupančič, Vladimir
Vanesa Korže, Zmagovati je potrebno, živeti ni potrebno

Boža Krakar Vogel, Vsestranski pogled v svet književnosti

===

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 06 Oct 2017 16:57:49 +0200
Subject: Pogovor o branju z Marcellom Potoccom

Spoštovani, oktobrski gost Jasne Čebron v Pogovorih o branju, ki jih
organizirata Slavistično društvo Koper in Kulturni klub/Club
culturale, bo predstojnik Oddelka za slovenistiko Fakultete za
humanistične študije Univerze na Primorskem, doc. dr. Marcello
Potocco, ki se bo predstavil kot pesnik, avtor najnovejše pesniške
zbirke Poznam te črne stvari (LUD Literatura, 2017), v torek, 10.
oktobra 2010, ob 20. uri v foajeju Gledališča Koper. Več informacij:
http://www.gledalisce-koper.si/repertoar/pogovori-o-branju-marcello-potocco/

Prisrčno vabljeni!
Vladka Tucovič

===

From: "Nejc Rožman Ivančič" <nejc.ivancic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 6 Oct 2017 19:55:52 +0200
Subject: Slovenščina kot nacionalni interes
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006076.html)

Slovenski slavistični kongres 2017 je minil brez glasnih odmevov,
čeprav smo lahko na njem prisluhnili zelo povednim besedam o bitju in
žitju slovenščine na maturi v domovini in zamejstvu. Najbolj gromke so
bile besede prof. dr. Igorja Sakside, ki je – hvaleč mednarodno maturo
– kratko in malo razglasil trenutno nacionalno maturo iz slovenščine
za preveč faktografsko in premalo problemsko ter (ne prvič) zahteval
uvedbo dveh ravni pri izpitu iz materinščine, na kar se je na svojem
blogu 4. oktobra 2017
[http://primozsturman.blogspot.si/2017/10/jezik-kot-domena-elite.html]
odzval tržaški profesor Primož Sturman, ki v Saksidovem grmenju
zaznava elitistične tendence.

Jaz bi optiko obrnil ter »elitizem« raje poimenoval nacionalni
interes. Dijaške, študijske in učiteljske izkušnje so me – najbrž ne
edinega – prepričale, da vsi Slovenci pač ne gorimo za slovenščino z
enako velikim plamenom, da vsi enostavno ne premoremo enako velikega
talenta, sposobnosti ali interesa za preučevanje jezika in
književnosti, kar naj bi pravzaprav počeli pri pouku slovenščine na
vseh stopnjah. Slovenščina kot materinščina ne obstaja zgolj v šoli in
povsem legitimno je do nje gojiti najtoplejša čustva, četudi nisi
strokovnjak za slovenski jezik in književnost; v šoli pa je
slovenščina vendarle eden izmed učnih predmetov, ki se ga je potrebno
sistematično učiti – podobno kot vse ostale šolske predmete. Lahko
sicer verjamemo, da bi morali vsi slovenski gimnazijci ta učni predmet
obvladovati na najvišji ravni, vendar se v praksi izkazuje, da glede
na trenutno vpisano populacijo dijakov ta vera (p)ostaja
sprenevedanje. Maturitetni rezultati pričajo o dejstvu, da raven
znanja slovenskih maturantov pri slovenščini ni zavidljivo visoka.
Pomisleki, da bi uvedba dveh ravni pri maturi iz slovenščine pomenila,
da bi maturantje na višji ravni postali prvo-, maturantje na osnovni
ravni pa drugorazredni državljani, so preprosto smešni. Dajte no:
aktivno državljanstvo, nacionalna zavest in ljubezen do maternega
jezika, literature in kulture so pa menda ja kaj več kot nek
maturitetni predmet!

Tako kot prof. dr. Igor Saksida vidim v dveh ravneh maturitetnega
izpita iz slovenščine možnost, da bi najbolj zainteresirani, nadarjeni
in prizadevni dijaki od gimnazijskega pouka slovenščine odnesli več
kot sedaj: kot je (bilo) to pri nivojskem pouku slovenščine v osnovni
šoli, kot je to na različnih stopnjah študija na fakultetah. To bi
pomenilo, da bi bilo potrebno pošteno prevetriti celoten maturitetni
predmet: posodobiti učni načrt in predmetni izpitni katalog za
slovenščino, poskrbeti za še boljše učbenike ter za sistematično
izobraževanje učiteljev. Jasno: za maturitetne priprave na preizkus na
višji ravni bi bilo potrebno dodati ure pouka.  Še bolj jasno: vse to
stane. Toda pristojna ministrstva morajo najbrž vedeti, da je
slovenščina na najvišji ravni nacionalni interes. Če ne vedo, potem na
njih očitno niso zaposleni ustrezni kadri.

Nejc Rožman Ivančič