[SlovLit] Ljubljanski vodnik našel Vodnika -- Re: Jezikovni kot

[Miran Hladnik gmail]

From: "Irena Plešivčnik" <irena.plesivcnik na divjamisel.org>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 27 Sep 2017 13:00:22 +0200
Subject: Vabilo na predstavo A. Rozmana Roze: Ljubljanski vodnik našel Vodnika

V soboto, 30. septembra ob 17h ali 20h, vas lepo vabimo na hišno
predstavo Vodnikove domačije Šiška LJUBLJANSKI VODNIK NAŠEL VODNIKA,
avtorja Andreja Rozmana Roze! V glavnih vlogah blestita Andrej Rozman
Roza kot Valentin Vodnik iz posmrtnega sveta in Alenka Tetičkovič kot
samozaposlena novinarka Sanja Ažurov. Vodnikove pesmi je uglasbil
lanskoletni nagrajenec Prešernovega sklada, Mitja Vrhovnik-Smrekar.
Predstava je zaradi vsebine še posebej zanimiva za sloveniste,
jezikoslovce ter vse ljubitelje in raziskovalce slovenskega jezika!

Vodnik je bil prvi pesnik, ki smo mu Slovenci postavili spomenik. Bil
pa je tudi naš zadnji pesnik v knjižnem jeziku, v katerem je bila
Ljubljana še Lublana in ljubezen lubezen. Tisto, kar je najbolj ločilo
Vodnika od romantičnega pogleda na svet, ki je po njegovi smrti
zavladal v naših krajih, je bilo to, da ni pisal zaradi svojih
duševnih bolečin, ampak je skušal s pesmimi razveseljevat in
razsvetljevat ljudi. Skoraj dvesto let po smrti se na prizorišču
ekološke nesreče na robu Ljubljane pojavi Valentin Vodnik, da nam
pove, da pisanje časopisa v jeziku, v katerem ni bilo pred tem še
nobenih napisanih novic, ni bila nobena otročarija, ampak izjemen
podvig.

Vstopnina 10 EUR/ 8 EUR v predprodaji (na domačiji ali preko
www.mojekarte.si). Vstopnina s popustom za upokojence, brezposelne in
študente 5 EUR. Pri nakupu 10 vstopnic je 11. vstopnica brezplačna!
Vstopnice s popustom in skupinske vstopnice lahko nakupite v času
odpiralnih ur na Vodnikovi domačiji (urnik: torek-petek: 10h-18h,
sobota-nedelja: 10h-14h) Vodnikova cesta 65, Ljubljana.

Prisrčno vabljeni v čim večjem številu v Šiško!
Irena Plešivčnik
DIVJA MISEL, Inštitut za neprofitno komunikacijo

===

Od: Emica Antoncic <antoncic na aristej.si>
Datum: 27. september 2017 15:07
Zadeva: Odgovor (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006068.html)
Za: Slovlit <slovlit-owner na ijs.si>

Spoštovani gospod Kert, bojim se, da se ne razumeva prav dobro.

Mislim, da je v uvodu mojega Jezikovnega kota dovolj nazorno napisano,
da ne gre za purizem oz. za čiščenje slovenščine pred tujejezičnimi
vplivi, kot je to bilo v časih izgrajevanja nacionalne identitete.
Vplivi globalne angleščine seveda lahko bogatijo naš jezik s
številnimi novimi izrazi, a hkrati je angleščina druge vrste jezik kot
nemščina ali t. i. srbohrvaščina in nas pri prevajanju postavlja pred
precej drugačne izzive. Prav tako je jasno, da nisem pisala o
vsakdanjem pogovornem jeziku ali narečjih, ampak o javni rabi v
položajih, ko naj bi uporabljali knjižni jezik.

Ko urejam in lektoriram prevode humanističnih in družboslovnih besedil
iz angleščine v slovenščino, se pogosto srečujem z angleškimi
besedami, ki lahko pomenijo veliko različnih reči hkrati, za katero
točno gre, pa je odvisno od konteksta, v katerem so uporabljene.

Naj ponazorim to z angleškim pridevnikom social (povzetek mojega
predavanja, kjer to omenjam, najdete na spletni strani Lektorskega
društva Slovenije). Tega lahko v slovenščino prevajamo s socialen ali
družben ali družaben. Katero besedo bomo izbrali, je odvisno od
pomena, ki ga določa vsakokratni kontekst. Če bi zmeraj prevajali kar
na prvo žogo in po principih lažnih prijateljev (social = socialen),
ne bi samo porušili obstoječe slovenske strokovne terminologije (v
socialnem delu, sociologiji, antropologiji idr. družbenih vedah),
ampak tudi ne bi mogli izgrajevati nove.

Za enak problem gre pri pomenskem razlikovanju med dogodkom (event) in
prireditvijo (event).

Pri sprejemanju iz angleščine se moramo ves čas prilagajati in se tudi
ne moremo zadovoljiti samo s tem, da pač uporabimo  neko slovensko
besedo namesto angleške – kot pravite vi, da je dovolj dobro, če
uporabimo dogodek namesto event.

Naj takšen razvoj ponazorim s sprejemanjem poimenovanja social network
v slovenščino. Najprej se je začel uporabljati dobeseden prevod
socialna omrežja (prevod naslova filma na primer), a pridevnik
socialen je v slovenščini pomensko zelo širok, zato so se potem
uveljavila tudi družabna omrežja. Ko pa so se ta družabna omrežja, kot
je npr. Facebook, pričela uporabljati v arabski pomladi in pri nas v
vstajah 2012/13, je postalo jasno, da nimajo samo družabne vloge,
ampak da so dobila tudi družbeno. Zato danes številni uredniki in
lektorji že dosledno uveljavljamo poimenovanje družbena omrežja. (O
tem piše Nataša Gliha Komac prav tako na straneh Lektorskega društva
Slovenije.) V zadnjih letih pa se je pokazalo, da so družbena omrežja
prevzela tudi vlogo novih medijev, zato smo v Založbi Aristej v knjigi
Melite Zajc Medijski pojmovnik za mlade (verjetno prvi pri nas) začeli
uporabljati termin družbeni mediji (za ang. social media), ki se
razlikujejo od starih množičnih medijev (tisk, radio, televizija).

Primer dokazuje, kako je slovenščina  fleksibilna, a je potrebno ves
čas skrbeti tudi za to, da se zavedamo pomena besed, ki jih
uporabljamo.

Seveda lahko obstoječim besedam dodajamo nove pomene, a če je ena
beseda z njimi preveč obložena, postane pomensko ohlapna in ni več
uporabna kot termin v knjižnem jeziku. Ravno o tem problemu pišem v
Jezikovnem kotu, kajti angleščina pogosto točno tako vpliva na
slovenščino, predvsem seveda po zaslugi slabih prevodov.

Drugače je seveda v pogovornih zvrsteh, kjer ohlapnost ni moteča.
Ampak lektorji (razen gledaliških in filmskih) se ukvarjamo povečini s
knjižnim jezikom, a ne?

Lepo pozdravljeni
Emica Antončič