[SlovLit] Časopisni medij -- Obletnici -- Slovenščina na Arsu

[Miran Hladnik gmail]

http://siol.net/novice/slovenija/izdajanje-slovenskega-casopisa-projekt-s-katerim-ne-mores-obogateti-445887?utm_medium=email&utm_source=newsletter_1839&utm_campaign=izdajanje-slovenskega-casopisa-projekt-s-kate
-- Jure Stojan: Izdajanje slovenskega časopisa: projekt, s katerim ne
moreš obogateti. Siol.net 31. 7. 2017 (o ekonomiji slovenskih časnikov
v 19. stoletju; koristno berilo, le nemški pesnik Heine se ne sklanja
Heina -- tako se sklanja le popularni pevec Heino --, ampak Heineja
:).

===

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 02. avgust 2017 14:11
Zadeva: Obletnici

Letos mineva 100 let od jesenske revolucije v Rusiji leta 1917 ter 150
let od pomladne razdelitve Avstrije v Avstro-Ogrsko leta 1867. Ob tem
ni nezanimiv kar preroški in spominski izid dveh slovstvenih del.
Ravno deset let pred jesensko revolucijo je izšla Cankarjeva povest
Hlapec Jernej in njegova pravica, ravno deset let po pomladni
razdelitvi pa Šenoov roman Kmečki punt. Le da slovstvenih odmevov s
tem še ni konec. Cankarjeva povest je namreč izšla pomenljivih
štirideset let po oblikovanju Avstro-Ogrske, dvajset let prej pa se je
pesnik Anton Aškerc začel poglabljati v zgodovino kmečkih puntov z
namenom, da zgodovino slovensko-hrvaškega punta leta 1573 dopolni z
zgodovino vseslovenskega punta leta 1515. In tako je naslednje leto v
Ljubljanskem zvonu izšlo deset pesmi, znanih pod skupnim naslovom
Stara pravda:

 1. Znamenje na nebu,
 2. Kralj Matjaž,
 3. Zmaj,
 4. Pred cesarjem,
 5. Tlaka,
 6. Boj pri Brežicah,
 7. Knežji kamen,
 8. Tabor,
 9. Stava,
10. Kronanje v Zagrebu

Marja Boršnik je prvih pet pesmi vezala s trenutnim zmagoslavjem
slovenskih kmetov leta 1515 nasproti vezanju že šeste pesmi z njihovim
porazom leta 1516. Ko je prve tri in sedmo pesem štela še za simbolne,
je dodatno vezala tudi prvih sedem pesmi z vseslovenskim puntom ter
zadnje tri pesmi s slovensko-hrvaškim puntom tako, da se je približala
ureditvi desetih pesmi v dramsko pesnitev. Prve tri pesmi slej ko prej
ustrezajo zasnovi, druge tri zapletu, sedma vrhu, osma in deveta
razpletu in deseta razsnovi klasične drame. V sedmi pesmi se z vrhom
veže prastari napis na vojvodskem stolu SODJA IN KNEZ oziroma IVDEX ET
REX, ki ga je Jeronim Megiser bral RVDOLPHVS DVX in Urban Jarnik
PRAVDO BRANY VDOVE.

Vlado Nartnik

===

Od: Ales Berger <ales.berger na guest.arnes.si>
Datum: 02. avgust 2017 10:44
Zadeva: slovenščina na Arsu: Poziv varuhinji poslušalčevih pravic in
programskemu svetu RTV k uporabi slovenščine v jazzovskih oddajah 3.
programa, programa Ars 21. 6. 2017

Program Ars že nekaj let vključuje oddaje jazzovske glasbe, klasične
in sodobne. Z nespornim znanjem, privrženostjo in gorečnostjo jih
vodita področna urednika, ki pa pri tem delata – po mojem mnenju –
veliko napako. Nanjo želim opozoriti varuhinjo poslušalčevih pravic in
predsednika programskega sveta RTV.

Področna urednika, voditelja oddaj,  naslove skladb (in albumov, s
katerih so vzete) dosledno napovedujeta izključno v angleščini, kar se
mi zdi nedopustno. Poslušalec je s tem prikrajšan za slovenski prevod
naslova, s tem pa tudi za celovito doživljanje posamezne skladbe, pri
čemer je takšna praksa najbrž tudi v neskladju z Zakonom o javni rabi
slovenščine, zlasti z 22. členom.

V zvezi s tem sem lani ugovarjal glavnemu uredniku programa Ars, ki mi
je pojasnil, da gre za »jazz standarde« in da je tako v navadi tudi
drugje po svetu. Saj: ravno če gre za »jazz standarde«, je nujno, da
jih imamo in uporabljamo v slovenščini, ne pa v neskončnost ponavljamo
– iz občutka superiornosti? iz neznanja? iz duhovne lenobnosti? – v
angleščini. Kako je po svetu, ne vem, a specializirane postaje, ki
oddajajo v največji meri jazz, so nekaj drugega kot program Ars,
sestavni del nacionalne RTV, ki naj bi bila med drugim varuhinja
slovenskega jezika.

Morda se zdi problem – ob vseh drugih, ki pestijo RTV – obroben in
vznemirjenje ob njem malenkostno, a sam sodim, da ni tako. Takšna
omalovaževanja materinščine so predpražnik drugim, večjim in hujšim,
kakršna so lani dosegla vrh ob predlogu novele zakona o visokem
šolstvu, ki je angleščini na široko odpiral vrata na univerzo. Zato
prosim, da moj ugovor in poziv obravnavate resno in me o tem
obvestite.

S prijaznim pozdravom
Aleš Berger