[SlovLit] Blejska knjiga -- Predavanja v tujem jeziku -- Re: Alamutu na maturi v bran

[Miran Hladnik gmail]

From: Katja Kleindienst <katja.kleindienst na siol.net>
Date: 2017-05-10 8:41 GMT+02:00
Subject: Predstavitev Blejske knjige na Bledu

Spoštovani,  jutri, v četrtek, Vas vabimo na predstavitev Blejske
knjige, ki bo ob 19.30 uri v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu.

Bled je že v daljni preteklosti zaslovel kot romarsko središce, od 19.
stoletja pa predvsem kot naše najznamenitejše mondeno letovišče, ki so
ga obiskovali turisti od vsepovsod. V luči Prešernovega oznanila, da
je s svojo okolico najlepši kraj na
Kranjskem, in ob izsledkih poznejših arheoloških raziskovanj se je
Bled v slovenski kulturni zavesti uveljavil kot posebno mitično
središče. S krajinsko izjemnostjo, izpričanimi zgodovinskimi dogajanji
ter z znamenitim zvonom želja, ki je k sebi
privabljal slovensko ljudstvo s hrepenečimi zaljubljenci, je močno
odmeval tudi v (ne samo) slovenski književnosti. Blejsko knjigo bo
predstavil urednik prof. dr. Milček Komelj.

Slovenska matica

===

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 10 May 2017 06:29:42 +0000
Subject: Stroka in tuji jeziki

Grška raziskava je pokazala, da predavanja v nematernem jeziku
siromašijo prenos znanja:
http://ars.rtvslo.si/2017/05/jezikovni-pogovori-98/

Aleksander Čobec

===

Od: Irena Florjancic <irena.floka na gmail.com>
Datum: 10. maj 2017 08:02
Zadeva: Letošnjemu maturitetnemu eseju ob rob (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005956.html in nazaj)

Glede na javne razprave o (ne)primernosti letošnjega maturitetnega
eseja bi rada dodala še svoje mnenje. (Besedilo je bilo napisano že v
petek, ko se je zaveda šele začela zapletati.)

O motivu samomora se z dijaki začnemo pogovarjati, o groza, že v prvem
letniku, ko negodna deca komaj prestopi gimnazijski prag. Njihovo
drugo domače branje je namreč Sofoklesova Antigona, ki prednje že
postavlja vprašanje, zakaj se je Antigona odločila za samomor. O
samomoru razpravljamo tudi ob Hamletovi dilemi (Biti ali ne biti ...),
ob kateri dijaki dobro vedo, da se Hamlet sprašuje o smiselnosti
nadaljnjega življenja oz. o odločitvi za smrt.

Tretji literarni junak, ob katerem se petnajstletniki soočijo z
vprašanjem samomora, je Werther v znanem Goethejevem romanu; le-ta se
ustreli. Dijaki razmišljajo o tem in lahko celo pišejo, kakšni so po
njihovem mnenju razlogi za njegovo odločitev. Razpravljajo  o dilemi
iz romana – je samomor dejanje strahopetnega človeka, ki se ni
sposoben soočiti s težavami življenja, ali dejanje izjemnega
posameznika, ki ne pristaja na životarjenje v svetu, v katerem ne more
živeti v skladu s svojimi ideali. Debate so vedno zelo živahne,
stališča zelo različna. Pa to še ni vse. V besedilih iz  drugega
letnika o samomoru razmišlja tudi Črtomir v Krstu pri Savici, a se
zanj ne odloči; nesrečna Ema Bovary se zastrupi z arzenikom, o
samomoru razmišlja Raskolnikov v romanu Zločin in kazen, Osvald v
Ibsenovih Strahovih pa celo prosi mater, da bi mu pomagala umreti in
ga tako rešila trpljenja. In tako naprej ... Lahko bi omenili
Cankarjevega Jermana v Hlapcih, ki v rokah že drži pištolo,  pa
Gregorja Samso, ki kot hrošč strada do smrti, pa Vladimirja in
Estragona, ki niti samomora ne moreta več storiti, pa Klikota iz Goge,
ki o samomoru govori, a ne zmore zadnjega koraka, pa dijaka Tjaža, ki
skoči  s stolpne kavarne ... Verjetno sem še koga pozabila.

Vsekakor so se dijaki letos na maturi soočili z zahtevno temo, ki
pričakuje določeno zrelost v razmišljanju. Lahko pa zagotovim, da so
bili nanjo dobro pripravljeni. Motiv samomora ni padel kar z neba. In
prepričana sem, da maturitetno branje in pisanje ne more imeti  vpliva
na zaskrbljujoč trend samomorov na Slovenskem, kot namigujejo
nekateri.  Ravno nasprotno, branje literarnih besedil (tudi  šolsko)
odpira priložnosti za pogovore o različnih temah, o katerih bi drugače
mladi težko spregovorili. In samomor je ena izmed njih.

In za konec. Samomoru je bil namenjen le del letošnjega eseja. Dijaki
so pisali tudi o ljubezni med liternimi osebami ter o sistemih,  v
katerih poteka dogajanje v romanih. Lahko bi sicer razpravljali o
kakovosti romanov  ali primernosti izbire, obsežnosti branja ipd., sam
naslov letošnjega eseja pa vsaj za moje dijake ni predstavljal
nikakršne težave. Ravno nasprotno, zagotovili so mi, da jim je pisanje
predstavljalo izziv in da so res imeli možnost pokazati svoje znanje
ter izraziti in argiumentirati svoje mnenje. To pa je nenazadnje eden
izmed ciljev eseja.

Irena Florjančič, Gimnazija Škofja Loka