[SlovLit] Arheologija romana -- Simpozij o DH v Zadru -- Pri Mohorjevi

[Miran Hladnik gmail]

https://www.dropbox.com/s/v7twsya64ktgns1/The%20Literary%20Interior.pptx?dl=0
-- Hannah Walser: Surveying the Literary Interior: The structure of
the American novel from 1850-2000. 107 prosojnic za današnje
predavanje, Stanford Literary Lab. -- Analiza 27.000 ameriških romanov
je pokazala, da so nekatere besede značilne za pripovedne začetke
(mladost, družina, šola, videz, hrana), druge za konce (smrt, poroka,
trpljenje, vojna) in tretje za osrednji del romanov. Klicaji so
pogostejši proti koncu romanov, od telesnih delov se lasje in nos
pojavljajo pogosteje na začetku, roke pa na koncu. Predvidljiva je
tudi distribucija barv, izrazov za velikost, čustva, glasnost,
napetost, imen dnevov v tednu. Tema/mrak/noč so pogostejši na začetku
pripovedi. Ali ste vedeli, da frekvenca besede in proti koncu močno
naraste na račun besede ali? Da poroke ne sklepajo sodobnega
romanopisja (prosojnica 79 in 81), smo že vedeli, nismo pa vedeli, da
je bila beseda puška neprimerno pogostejša v pripovednih koncih
zadnjih 20 let prejšnjega stoletja kot pa 1900--1920. Glej prosojnico
89 za spremembo obnašanja besed ona in njen skozi dolžino romanov in
skozi čas. -- mh

===

From: svima-bounces na ffzg.hr [mailto:svima-bounces na ffzg.hr] On Behalf
Of Web-urednik FFZG
Sent: Tuesday, May 2, 2017 9:17 AM
Subject: Simpozij Digitalna humanistika

"Poštovani, u Zadru će se od 6. do 7. studenog 2017. održati 2.
međunarodni simpozij Digitalna humanistika: zamašnjak vidljivosti
hrvatske kulturne baštine. Simpozij je dio znanstvenih aktivnosti
vezanih uz projekt "Digitalizacija, bibliografska obrada i
istraživanje tekstova zadarsko-šibenskog područja iz razdoblja do
kraja 19. st. pisanih glagoljicom, bosančicom i latinicom". Rok za
dostavu sažetaka je 19. lipnja 2017. godine. Službeni jezik simpozija
je engleski. Više informacija dostupno je na poveznici:
http://www.ffzg.unizg.hr/wp-content/uploads/2017/05/Digitalna-humanistika_ZVKB_pzr.pdf

Srdačan pozdrav, dr. sc. Ivana Hebrang Grgić, doc. Predstojnica
Katedre za knjigu i nakladništvo, Odsjek za informacijske i
komunikacijske znanosti, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu"

===

From: "Mohorjeva založba" <zalozba na mohorjeva.at>
To: "slovlit-bounces na ijs.si" <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Tue, 02 May 2017 17:50:06 +1000
Subject: Novo v Mohorjevi: Kattnig, Hlebš, Capuder

Andrej Capuder: Zamrznjene besede: Eseji
(http://mohorjeva.cmail20.com/t/y-l-htktnk-jdkdidutjt-i/). Nova zbirka
študij, nagovorov in esejev Andreja Capudra nadaljuje bero Romanskih
esejev, ki so bili objavljeni leta 1987 in so vzbudili precejšnjo
pozornost. Naslov je vzet iz znamenitega romana francoskega
renesančnega pisatelja Francoisa Rabelaisa, kjer njegov junak
Pantagruel na svojem fantastičnem potovanju zasliši v zraku komaj
razumljive, neartikulirane besede in jih nato prične skupaj s
sopotniki klatiti z neba, da popadajo na krov ladje v zmrznjenem
stanju, kot nekakšne ostrige, ki šele s časom postanejo užitne. Tej
metafori streže Capudrov izbor avtorjev, ki razgrinjajo pisano paleto
njegove znanstvene, filozofske in metafizične misli: Tomaž Akvinski,
Descartes, Teilhard de Chardin, Thomas Merton  - in seveda Dante, v
primerjavi s Prešernom in drugod. Ne manjka tudi njegov ljubljeni
filozof Bergson. V knjigi najdemo tudi nekaj nagovorov, v katerih je
avtor skušal svojim poslušalcem »odmrzniti« nekatere slabo prežvečene
evangeljske prilike. Tu se kajpak pozna vpliv Kierkegaarda in njegove
eksistencialne problematike, ki poglablja nauk krščanstva na naši,
miselno tako obubožani stari celini. Posebno poglavje je namenjeno
Evropi, ki jo gleda avtor skozi zgodovinski čas, zato da bi ji odprl
horizonte. Ta »lekcija« je namenjena tudi naši ožji domovini: »otajat
Krajna našega sinove«, je zapisal že Prešeren in avtor »zamrznjenih
besed« se je odločil stopati za njim. 244 strani, predstavitev knjige
v četrtek, 11. maja 2017, ob 11. uri v Knjigarni Celjske Mohorjeve,
Nazorjeva 1, Ljubljana.

Franc Kattnig / Bertrand Kotnik: Marnvam po domače: Živi narečni
besednjak slovenskega govora v zgornjem Rožu
(http://mohorjeva.cmail20.com/t/y-l-htktnk-jdkdidutjt-b/). Besedišče
sta zbrala pater Bertrand Kotnik in Franc Kattnig, ki je Kotnikovo
zapuščino dopolnil. "Bomo še marnvali po domače? Da narečja, ne samo
slovenska, vsepovsod dramatično nazadujejo, da ne rečem umirajo, je
žalostno dejstvo. Priučeni, torej kot tuji jezik pridobljeni jezik,
nikoli ne more imeti tiste vrednosti kot materni jezik, ki si ga otrok
od prvega dne naprej osvaja. Da ljubezen do narečja in spoštovanje
podedovanega jezika ni le nostalgična kaprica nepoboljšljivih
rovtarjev, izpričujejo mnogi pristojni strokovnjaki. Celo veliki
nemški pesnik in pisatelj Johann Wolfgang von Goethe, nedosegljivi
mojster pesniške besede, je zelo cenil narečje, saj je zapisal: „Z
narečjem se prične govorjeni jezik … Vsaka pokrajina ljubi svoje
narečje, saj je to tisti element, iz katerega duša črpa svoje
dihanje.“ (Janko Zerzer). 184 strani, predstavitev: sreda, 3. maja
2017, ob 10.30 uri v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne,
Viktringer Ring 26, Celovec.