[SlovLit] E-knjige -- Simpozij in spominska plošča Trubarju

[Miran Hladnik gmail]

Od: Ada Cajnko <Ada.Cajnko na zalozba.org>
Datum: 23. marec 2017 10:26
Zadeva: Priljubljenost e-knjige med slovenskimi bralci raste

Z nastopom in takojšnjo priljubljenostjo elektronske knjige so medije
napolnile temne napovedi o koncu tiskane knjige in nato obratno, dobre
stare »otipljive« knjige naj bi (spet) nadvladale svoje moderne
sestre. Mnenja o prihodnosti tako prve kot druge so zelo različna, a v
vse bolj digitalni dobi je obstoj elektronske knjige samoumeven in
neizogiben.

Pod okriljem založbe Beletrina je v odgovor na sodobne tehnološke
trende in z željo bralcem približati ter poenostaviti dostop do knjig
leta 2013 zaživela spletna platforma Biblos. Biblos je prva slovenska
e-knjižnica in e-knjigarna, ki jo razvijamo v tesnem sodelovanju z
mrežo slovenskih splošnih knjižnic in inštitutom IZUM. Platforma
omogoča  tako oddaljeno izposojo kot nakup e-knjig, ponuja več kot
2000 naslovov domačih in tujih avtorjev ter možnost branja na
različnih vrstah naprav, od tabličnih računalnikov do e-bralnikov.

Podatki v okviru Biblosa nakazujejo, da je stanje na področju prodaje
in izposoje e-knjig v Sloveniji obetavno in da njihova priljubljenost
med slovenskimi bralci raste. Podatki za leto 2016:
- Izposoja e-knjig (40.980) se povečala za 46 odstotkov (glede na leto 2015) ;
- Prodaja e-knjig se je povečala za 7 odstotkov (glede na leto 2015);
- Število aktivnih uporabnikov (7060) se je povečalo za 23 odstotkov
(glede na leto 2015);
- Sodelovalo je več kot 100 založb in samozaložnikov z več kot 2000 naslovi;
- Do Biblosa so dostopali iz več kot 80 držav;
- V sistem so bile vključene vse slovenske splošne knjižnice (58) ter
Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor,
Knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Knjižnica slepih
in slabovidnih Minke Skaberne, skupaj torej 62 knjižnic.

V luči pozitivnega trenda v letošnjem letu načrtujemo, ob zamenjavi
tehnološke infrastrukture,  uvedbo novih bralnih aplikacij za obe
glavni mobilni platformi (iOS in Android). Bralcem in knjižnicam bosta
odslej na voljo tudi nova bralnika s tehnologijo e-črnila, ki bosta v
prosti prodaji. [...]

===

From: Slovenski institut <office na si-dunaj.at>
Date: 2017-03-23 11:22 GMT+01:00
Subject: SIMPOZIJ V SCHWÄBISCH HALLU IN ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
PRIMOŽU TRUBARJU

V letu 2017 se spominjamo 500 obletnico Luthrovih tez in predvsem
reformacije kot obdobja novega razvoja v cerkvenem in kulturnem
življenju v 15. in 16. stoletju.. Med pomembnejšimi dogodki v
strokovnih vrstah lahko štejemo simpozij v Schwäbisch Hallu, ki je
potekal od 17. do 18. marca. Tema simpozija Vidiki reformacije
Johannesa Brenza (1499-1570), Primoža Trubarja (1508-1586) in nemški
JZ prostor. Brenz je kot pridigar deloval v Hallu in se zavzel
predvsem za izobraževanje. Z njim je povezan tudi Primož Trubar, ki je
prav v Hallu dal natisniti prvi knjigi v slovenskem jeziku. Na
simpoziju je nastopil dr. Vincenc Rajšp (Slovenski inštitut na Dunaju)
z referatom Sprejemanje  Primoža Trubarja v času njegovega življenja
in kasneje. Strokovnjaki in udeleženci simpozija so na tematiko
reagirali z velikim odzivom in navdušenjem.

Ob tej priložnosti je bila odkrita plošča v spomin natisa prvih dveh
slovenskih knjig leta 1550 na hiši tiskarne Frentz. Ploščo so
organizirali: Slovenski institut na Dunaju, Slovensko protestantsko
društvo Primož Trubar in Hällisch-Fränkisches Museum. Pri odkritju so
govorili župan  Schwäbisch Halla Hermann-Josef Pelgrim, akad. Boštjan
Žekš, svetovalec predsednika Republike Slovenije in predsednik
Slovenskega inštituta na Dunaju Herbert Seher, ki je prebral tudi
pozdravno pismo Slovenskega protestantskega društva. Med drugim je
povedal: “Odnosi med Nemci in Slovenci v zgodovini niso bili vedno
dobri in harmonični; v 19. in 20. stoletju so bili obremenjeni tudi s
težjimi konflikti in spopadi. Prav zato se moramo s toliko večjo
hvaležnostjo spominjati ljudi in časov medsebojnega ustvarjalnega
sodelovanja in medsebojne solidarnosti.”

Sledil je začetek simpozija, kjer je navzoče nagovorila slovenska
veleposlanica v Nemčiji Nj. Eksc. Marta Kos Marko, v nadaljevanju pa
uvodni predavanji o Johannesu Brenzu in o Primožu Trubarju. Ob preko
sto nemških obiskovalcih so se dogodka udeležili tudi številni
Slovenci v Nemčiji in univ. doc. dr. Feliks J. Bister iz Dunaja.