[SlovLit] O skupinskem avtorstvu -- V Novi Gorici o glagolu in času -- Igriva Scopusova metrika -- Slovenščina na univerzi

[Miran Hladnik gmail]

https://www.researchgate.net/post/What_is_the_importance_of_corresponding_author_and_How_the_points_are_shared_in_a_multi_authored_article
-- Questions. ResearchGate 18. 3. 2017 (kaj je to kontaktni avtor
"corresponding author" in kolikšen delež zaslug pri članku je njegov).

http://www.sciencemag.org/careers/2010/04/conventions-scientific-authorship
-- Vijaysree Venkatraman: Conventions of Scientific Authorship.
Science 15. 4. 2010 (kako v članku označiti prvega, vodilnega,
častnega ... avtorja in druge sodelavce).

http://kosslynlab.fas.harvard.edu/files/kosslynlab/files/authorship_criteria_nov02.pdf
-- Stephen M. Kosslyn: Criteria for Authorship. Harward Uni 2002
(primer transparentnih kriterij za določanje avtorskih deležev).

===

From: lanko marusic <franc.marusic na ung.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 22 Mar 2017 14:32:12 +0000
Subject: Predavanje Vesseline Laskove

V petek 24. 3. bo imela ob 13:00 Vesselina Laskova (Videm, Italija) na
Univerzi v Novi Gorici predavanje z naslovom On the meaning of the
categories Mood, Aspect, Tense and Definiteness. Predavanje bo v
angleščini. Odvijalo se bo v seminarski učilnici v prostorih univerze
v Rožni Dolini. Vabljeni.

lp
Lanko

===

https://scholarlykitchen.sspnet.org/2016/03/07/can-scopus-deliver-a-better-journal-impact-metric/
in
https://scholarlykitchen.sspnet.org/2016/03/07/can-scopus-deliver-a-better-journal-impact-metric-response-from-scopus/
--  Phil Davis: Can Scopus Deliver A Better Journal Impact Metric?
Response from Scopus. The Scohlarly Kitschen 7. 3. 2016.

Članka govorita o pomanjkljivostih Scopusovega indeksiranja
znanstvenega časopisja. Nanj sem naletel ob poizvedovanju, ki ga je
spodbudila analiza Scopusovega indeksiranja ene izmed številk
Slavistične revije. Opravil jo je študent Rok Mrvič in ugotovil, da so
sicer popisali vse članke v številki, vendar z vsemi mogočimi
napakami, ki onemogočajo detekcijo citatov. Napačen izpis citatov je v
tej številki pravilo, ne izjema! Najblažja napaka je izpuščanje
strešic pri čžš-jih ali zamenjava velikih in malih črk, usodnejše pa
so zamenjave imena in priimka citiranih avtorjev (France KOBLAR je
npr. spremenjen v France F., anonimni avtor (Anonim.) pa je bil
identificiran kar kot Žižek S.), oznaka jezika je bos. (bosanščina)
namesto slovenščina. Samovolja pri indeksiranju vzbuja občutek, kot da
se je vpisovalec poigraval ali pa je ekscerpiral citate pod vplivom
opojnih substanc, računalniški algoritem bi namreč ne bil tako
"kreativen". Brez napak je indeksiran samo en članek, verjetno zato,
ker sta njegova avtorja Scopusu sama poslala seznam popravkov.
Izkušnja narekuje preverbo Scopusovega indeksiranja za leta nazaj. Na
ARRS, kjer se na podlagi Scopusovega igrivega točkovanja odloča usoda
slovenske znanstvene periodike in znanstvenih piscev, ponovno
naslavljam pobudo, ki jo izrekajo tudi drugod po svetu, da pri
tehtanju znanstvene teže upošteva še druge vire, na prvem mestu veliko
obsežnejšo Googlovo bazo citatov v sistemu Učenjak
(https://scholar.google.si/). -- miran


===

"Profesor Andrej Brodnik opozarja tudi na pomembnost razvoja
strokovnega jezika v slovenščini." "Na Danskem magistrski študij
skoraj v celoti poteka v angleščini. Če bi to storili, bi ubili dve
muhi na en mah. Prvič bi lahko predavali tuji predavatelji, drugič pa
so lahko študentje tujci, saj bodo razumeli jezik." (Marko Rabuza:
Mladi Slovenci podhranjeni na področju računalništva in informatike.
Siol.net 23. marca 2017,
http://siol.net/posel-danes/novice/mladi-slovenci-podhranjeni-na-podrocju-racunalnistva-in-informatike-437621).