[SlovLit] Iz Pekinga -- Iz Rima

[Miran Hladnik gmail]

Od: Metka Lokar <meta.lokar na gmail.com>
Datum: 10. december 2016 17:42
Zadeva: Svetovni dnevi slovenske kulture v Pekingu

Spoštovani, v Pekingu smo se pred dobrim mesecem ogrevali in se
pripravljali na veseli december s koncertom skupine Oktet 9 iz Celja,
na zemljevid Svetovnih dni slovenske kulture 2016 pa vrisali dva
odmevna, med seboj povezana in po besedah obiskovalcev »navdihujoča«
dogodka: multimedijsko razstavo z naslovom Žive legende in srečanje s
slovenskim fotografom Matjažem Tančičem, ki že nekaj let živi in
ustvarja na Kitajskem.

Razstava Žive legende, ki je od 6. do 16. decembra na ogled v galeriji
knjižnice Pekinške univerze za tuje študije
(http://global.bfsu.edu.cn/), predstavlja 16 posameznikov, ki so jih
zaznamovali poklici in obrti, ki jih bo, kot je videti, slej ko prej
povozil čas, ali pa so izjemni v dejavnostih, ki so jim predano
posvetili svoje življenje in zato v domačem okolju veljajo za prave
»žive legende«. Avtor velikih črno-belih umetniških fotoportretov
muzikanta, vinarja, rudarja (ki je tudi pesnik), lovca, gasilca,
splavarja, čebelarja, zeliščarice, čevljarja in drugih je Matjaž
Tančič, avtor njihovih videopredstavitev pa Marko Kumer - Murč. Nekaj
o tem (žal očiščeno glasbene kulise) tudi na
http://ars.rtvslo.si/2016/12/napoved-sporeda-964/

Žive legende so sicer projekt, ki je nastal pod okriljem Evropske
prestolnice kulture Maribor 2012, njegovo bistvo pa je oživljanje
etnološke dediščine severovzhodne Slovenije – »trajni zapis in prikaz
značilnih ter izumirajočih poklicev, obrti in opravil določenih krajev
in socialnih slojev« (http://enabanda.si/en/film/zive-legende/).

Na kratko še o drugem dogodku, pogledu za objektiv. Fotograf Matjaž
Tančič (http://www.matjaztancic.com/) domači in kitajski publiki ni
zanimiv samo kot (so)avtor omenjene razstave. Predvsem je mikavno
njegovo ustvarjanje v 3D tehniki, ki ga je potem, ko smo Žive legende
postavili na ogled, na veliko veselje in navdušenje vseh nas
predstavil v knjigarni Time Capsule Pekinške univerze za tuje študije.
Na nos smo si nadeli 3D očala in uživali ob njegovi pripovedi. Ob
fotografijah, s katerimi nas je popeljal celo v Severno Korejo, pa
sploh.

Ko že govorimo o fotografijah - tule jih je nekaj za vtis:
https://photos.google.com/share/AF1QipOZ5hWUbVkE_ezw8hGZs7qDAFXeptwI6VrMdQWnDUzKu73uBOYJb-5JqkrOrR94UA?key=SEw0bDg2VnB0c3YxNWUySnVFZlN6RnY5d3RqT1Zn

Lepe pozdrave,
Metka Lokar

P. S.: Da so Žive legende dobro obiskane, dokazujejo ob razstavi
ponujena predstavitvena gradiva o Sloveniji, ki vztrajno kopnijo.
Knjižice Svetovni dnevi slovenske kulture so pošle v hipu. Natisnjena
je bila butična serija razglednic z Matjaževimi kitajskimi in
slovenskimi motivi - Bled v nekaj več izvodih kot ostali. In nazadnje
najpomembnejše: iskrena - res iskrena! - hvala za to, da se je vse, o
čemer poročam (precej zgovorno tudi na
http://radioprvi.rtvslo.si/2016/12/slovencem-po-svetu-96/), sploh
lahko zgodilo, vsem vpletenim!

===

Od: Sanja Pirc <sanjapirc1 na gmail.com>
Datum: 10. december 2016 18:04
Zadeva: Svetovni dnevi slovenske kulture v Rimu - 5. december 2016
Za: slovlit na ijs.si, miran.hladnik na gmail.com

Na La Sapienzi v Rimu smo zaradi italijanskega državnega (cerkvenega)
praznika Svetovne dneve strnili v enega, poimenovali pa smo ga kar po
protagonistu - Medeni dan slovenske kulture. Ponedeljek 5. decembra
smo pričeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom in pokušino
slovenskega medu. Kot mestu pritiče, smo poskrbeli, da je bilo poleg
kruha tudi vsaj malo iger, zato sva bila z Janezom Fajfarjem, županom
občine Bled, oblečena v gorenjsko narodno nošo, čebelar Lovro Legat pa
v čebelarsko uniformo. Tako smo na dvorišču pred našo fakulteto
razdelili 180 vrečk, v katerih je bilo poleg prospektov o Sloveniji,
medu, mleka, masla, jabolka in črne žemlje še kratko pojasnilo o
pobudi R Slovenije pri OZN, da razglasi 20. maj za svetovni dan čebel.

Popoldanski del smo namenili slovenskemu čebelarstvu - njegov
kulturnozgodovinski in etnološki pomen nam je predstavil etnolog Janez
Fajfar, sodobno delo in organiziranost slovenskih čebelarjev v okviru
Čebelarske zveze Slovenije, našega največjega prosotovljnega društva,
pa čebelar Lovro Legat. Medeni dan kulture smo tako slovesno in v
stilu zaključili z medeno penino, slovenskimi poticami in medenjaki,
Slavica Benko pa nam je na predvečer sv. Miklavža še lastnoročno
priskrbela slastne parkeljne.

Oba dogodka sta bila zelo dobro oglaševana, obiskana in odmevna, za
kar gre zahvala vsem sodelujočim: v prvi vrsti veleposlaniku Bogdanu
Benku in njegovi soprogi Slavici osebno (ker sta imela posluh za naše
zamisli), Veleposlaništvu RS v Rimu in našemu Centru za slovenščino
kot drugi/tuji jezik (oba sta finančno podprla projekt) ter seveda
trem gostom z Gorenjske, ki so požrtvovalno prenašali lektoričine
kaprice, nakupovali in pripeljali v Rim vse sestavine za naš zajtrk,
obenem pa nas na Sapienzi obdarili s potico, kruhom, medom in medico,
pri tem pa poskrbeli še za presenečenje z narodnimi nošami, ki so se
med študenti na La Sapienzi izkazale za izjemno atrakcijo. Zahvala
velja tudi dopisniku RTV iz Rima Janku Petrovcu, ki je kljub izredno
napornemu urniku (dan po referendumu v Italiji) vseeno našel čas tudi
za prispevek o nas:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174441616

Z lepimi pozdravi iz Rima,
Sanja Pirc