[SlovLit] Beseda da besedo -- Iz Padove

[Miran Hladnik gmail]

From: Helena Ana Drewry <HelenaAna.Drewry na nuk.uni-lj.si>
To: "slovlit-bounces na ijs.si" <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Fri, 9 Dec 2016 12:18:59 +0000
Subject: NUK: Béseda da besedo in igro - nova velika razstava v NUK -
javni vodstvi (sreda, 14. december 2016)

Narodna in univerzitetna knjižnica vas v sredo, 14. decembra 2016, ob
11.00 in ob 17.00 vabi na javno vodstvo po razstavi Béseda da besedo
in igro – 150 let Dramatičnega društva v Ljubljani. Razstavo, ki bo v
NUK na ogled do 31. januarja 2017, so pripravile Mojca Šavnik in Manja
Gatalo (NUK)
in dr. Urška Perenič (UL FF; Oddelek za slovenistiko).

O razstavi: Čitalnice so bile poglavitni prostor razvoja in
razširjanja slovenskega jezika ter literature. Bile so glavno
zbirališče za narodni napredek in umetniški razvoj. Poročevalci
tedanjega časa so predvsem izpostavljali bésede kot začetke razvoja
slovenske dramatike. Program bésed je bil sestavljen iz recitacij in
deklamacij ter dramsko-gledaliških točk. Slednje so bile vrhunci
čitalniških večerov. Leta 1861 so bile ustanovljene čitalnice v Trstu,
Ljubljani, Mariboru in Celju, v naslednjih letih pa tudi po drugih
krajih na takratnem slovenskem ozemlju. Ljubljanska Narodna čitalnica
je leta 1863 štela okrog 400 članov. V njeno delovanje so bila
intenzivno vpeta imena slovenske narodnopolitične srenje: Bleiweis,
Costa in Toman. V Ljubljani je Narodna čitalnica od ustanovitve pa do
leta 1863 delovala v hotelu Slon. Novo domovanje so uredili v
Souvanovi hiši nasproti Kazine. Kot soustanovitelj Narodne čitalnice
in njen odbornik je Fr. K. Souvan del svoje hiše prezidal in uredil za
čitalniške prostore. Souvanova hiša na Šelenburgovi ulici, današnji
Slovenski cesti, je bila do leta 1892 glavno zbirališče slovenskega
kulturnega kroga.

Leta 1867 je znotraj Narodne čitalnice nastalo Dramatično društvo v
Ljubljani. Namen društva je bila profesionalizacija oz. odmik od
gledališkega diletantizma čitalništva. Stremeli so k uprizarjanju
umetniško zahtevnejše tako domače kot tuje dramatike. Dramatično
društvo je posvečalo več pozornosti sami dramatiki kot njeni
uprizoritvi, saj takrat Slovenci še nismo imeli dramskih tekstov v
slovenskem jeziku.

Že leta 1868 je začela izhajati zbirka Slovenska Talija, ki je izdala
117 dramskih tekstov, večinoma poslovenjenih iz nemščine in
francoščine, nekaj od njih pa celo izvirnih slovenskih dramskih
besedil. Prvo predstavo so uprizorili oktobra leta 1867. Med
ustanovitelji so bili F. Levstik, P. Graselli, J. Stare, izjemno
pomemben pa je bil tudi Josip Nolli, ki je režiral, igral, napisal
priročnik, bil tajnik društva itd.

Pomembno vlogo pri razvoju profesionalizacije nosi Ignacij Borštnik,
ki je v igro vpeljal realistično maniro. Namen društva je bil položiti
temelj narodnemu gledališču, sanje pa so se uresničile, ko so svoj
teater leta 1892 odprli v stavbi današnje opere. Ob ustanovitvi je
društvo štelo 168 članov. Ljubljani je leta 1889 sledilo idrijsko
Dramatično društvo, šele v  začetku 19. stoletja pa še Trst, Maribor,
Celje in kot podružnica mariborskega Dramatičnega društva še Ptuj.

===

Od: Polona Liberšar <libersar.polona na gmail.com>
Datum: 09. december 2016 13:41
Zadeva: iz Padove (Bassana del Grappa in Verone)

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, s sedmim decembrom smo na
Katedri za slovenski jezik in književnost zaključili mesec, posvečen
slovenski kulturi. Svetovne dneve slovenske kulture smo otvorili že
sedmega novembra, ko so nas obiskali štirje avtorji slovenske
LGBT-književnosti, in sicer so to bili Suzana Tratnik, Nataša Sukič,
Gašper Malej in Uroš Prah. Pogovor, ki se ni vrtel le okrog njihovega
ustvarjanja, pač pa tudi življenjskih izkušenj ter aktivizma, je
potekal pretežno v slovenščini, nekateri študenti pa so bili vendarle
veseli branj, ki so potekala tudi v italijanščini. Dogodek smo lahko
pripravili ob pomoči Javne agencije za knjigo ter galerije ŠKUC.

18. decembra sem v knjižnici v Bassanu del Grappa predstavljala Marka
Sosiča in njegov roman Tito, amor mijo, ki je že zaradi naslova med
publiko zbudil veliko zanimanja.

Od 28. novembra do 2. decembra smo gostili prof. Marto Verginella z
Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakulete, ki je za
študente slovenistike, drugih slovanskih jezikov, profesorje ter
kolege z Oddelka za zgodovino, geografijo in antiko padovske univerze
pripravila dve predavanji v italijanščini. V posebnem nadaljevanju
njenega gostovanja, namenjenega študentom slovenščine, smo se
pogovarjali o izvajanju fašističnega nasilja na Primorskem pred drugo
svetovno vojno in tudi po njej, saj imamo študentko, ki bo na to
tematiko v kratkem diplomirala. Analizirali smo tudi Trst kot odskočno
desko za izseljevanje Slovencev po svetu, saj druga študentka
pripravlja diplomsko delo na podobno temo. Pogovarjali smo se tudi o
življenju slovenske skupnosti na Tržaškem danes.

Od 5. do 7. decembra nas je obiskal mlad pisatelj in režiser Igor
Pison. Prvi dan je bil gost Katedre za slovenski jezik in književnost
in smo se pogovarjali predvsem o njegovi gledališki dejavnosti.
Predstavil nam je delovanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu na
podlagi izredno uspešne predstave Trst, mesto v vojni. Študenti so
bili navdušeni in z g. Pisonom se že pogovarjamo o ekskurziji v Trst,
kjer bi si katero izmed predstav slovenskega gledališča tudi ogledali.

6. in 7. decembra sva se z Igorjem Pisonom udeležila simpozija pod
naslovom L’est nell’ovest, ki so ga organizirali na Univerzi v Veroni.
Tam sva s kolegico dr. Neiro Merčep vodili pogovor z g. Pisonom o
njegovem literarnem ustvarjanju.

Pri vseh dogodkih je bil dejaven Center za slovenščino kot drugi in
tuji jezik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani.

Polona Liberšar