[SlovLit] Literarna romantika JV-Evrope -- V Tübingenu -- V Clevelandu

[Miran Hladnik gmail]

From: "Andrej Šurla" <andrej.surla na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si, silektornet <silektornet na list.arnes.si>
Date: Sat, 3 Dec 2016 22:34:48 +0100
Subject: Praška monografija o jugovzhodnoevropskih romantikah

Spoštovani, Prešernov rojstni dan je najbrž kar idealen termin za
objavo sicer ne več čisto sveže novice, da je v Pragi pred približno
mesecem izšla kolektivna monografija Začetki novodobnih literatur in
metamorfoze romantike med Južnimi Slovani, Romuni in Albanci. Ta
literarni romantiki evropskega jugovzhoda posvečena knjiga je skupno
delo predavateljev nacionalnih literarnih zgodovin na Katedri za
južnoslovanske in balkanistične študije Filozofske fakultete praške
Karlove univerze. Študentom in širši publiki ponuja pregleden vpogled
v literarno dogajanje, ki je v 19. stoletju razgibavalo albanski,
bolgarski, bosansko-hercegovski, hrvaški, romunski, srbsko-črnogorski
in slovenski prostor. Slednjega na skoraj 60 straneh obravnava doc.
Alenka Jensterle-Doležal. V uvodu svojega prispevka predstavi kulturno
in politično podobo slovenske družbe pred nastopom romantike, pri
čemer seveda posebej osvetli pomen razsvetljenstva. Poseben razdelek
nameni vlogi, ki ga je imela v slovenskem kulturnem življenju Kranjska
Čbelica. Češkega bralca bodo gotovo pritegnili podatki o osebnih
znanstvih in sodelovanju čeških in slovenskih literatov ter
intelektualcev v obravnavanem obdobju in o odnosu Slovencev do
Kollárjeve ideje o slovanski vzajemnosti. Najobsežnejši razdelek je po
pričakovanjih  posvečen pesniškemu razvoju Franceta Prešerna. V
nadaljevanju se bo bralec poučil še o kompleksni vlogi Matije Čopa in
o kulturno-političnem razmišljanju ter literarnem ustvarjanju Stanka
Vraza, proti koncu sestavka pa ga čaka še nekaj informacij o manj
profiliranih in znanih literarnih sodobnikih ter zbirateljih
slovenskega ljudskega slovstva.

Igor Mikušiak, pisec uvodne besede h knjigi, pojasnjuje, da je šlo
avtorjem za »poskus približati študentom, strokovni javnosti, pa tudi
laični publiki specifično problematiko romantike (romantizma) v
kulturno, konfesionalno in  jezikovno pomembnem delu Evrope«.
Poudarja, da prispevki nikakor niso zgolj »duplikat in prepis že
obstoječih (nacionalnih literarnozgodovinskih; dopolnil A. Š.)
pregledov v češčino«. Vodilo, ki so se ga držali pisci, je bilo  »o
romantiki /…/ pisati neromantično, brez patosa ali despekta, z
respektom in empatijo do posameznih narodnih tradicij in češke
perspektive«, njihova dolgoročnejša ambicija pa je bila »pripraviti
osnovo ali polemični prostor za metodološko ambicioznejši projekt
primerjalne zgodovine romantike«. Prvi vtis je, da jim je res uspelo
ustvariti precej temeljito, predvsem pa zelo pregledno
literarnozgodovinsko delo, ki bo zainteresiranim v češkem jeziku in na
enem mestu več kot le solidno predstavilo razvoj in specifične poteze
romantike v posameznih nacionalnih literaturah (razen grški) na
narodnostno in kulturno raznolikem prostoru med Črnim morjem in
slovenskimi Alpami.

Z lepimi pozdravi iz Prage,
Andrej Šurla

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 04. december 2016 00:04
Zadeva: Tübingen,  A. Šteger in Brezmejno

V Tübingenu bo v torek, 6. 12. 2016, branje s slovenskim pesnikom
Alešem Štegrom in ogled novega filma z njegovimi besedili
Grenzenlos/Brezmejno. Po filmu bo pogovor z avtorjem A. Štegrom,
režiserjem Petrom Zachom in producentko Jano Cisar. Moderiral bo doc.
Mattias Jacob s slavističnega oddelka Univerze v Tübingenu. Prireditev
bo v kinu Löwen na Kornausstrasse ob 20. uri. Vljudno vabljeni, še
posebno vsi, ki se nahajate v bližini. Lep pozdrav, Irma Kern

===

Od: luka zibelnik <luka_zibelnik na yahoo.com>
Datum: 04. december 2016 17:20
Zadeva: Za Slovlit

Drage bralke in bralci,

V Clevelandu se še vedno dogajajo lepe reči. Minilo je kako leto, od
kar sem se zadnjič javil, zato pišem poročilo, v katerem bom (upam)
zajel čimveč. Je malo daljše, zato ga prilagam le v povezavi
(https://www.dropbox.com/s/qrltwrixcsqmqeg/Iz%20Clevelanda%20za%20Slovlit.docx?dl=0),
ki jo lahko odpre tisti, ki želi – zajema celoletno delovanje Centra
za slovenske študije v Clevelandu.

Za tiste, ki ne želite prebrati daljšega poročila pa le na kratko o
jesenskem dogajanju v Clevelandu. Odkar sem pridobil Prešernova
rokopisa, se je vse vrtelo okoli tega. Vsled primerni postavitvi in
zaščiti neprecenljivih dokumentov je moralo priti do zbiranja denarja
za muzejski vitrini, v katerih bo Prešeren razstavljen.

Med vsemi kandidati za vitrine se je najbolj izkazalo podjetje Museum
Acrylics, ki je po meri ustvarilo vitrini, v katerih bosta rokopisa
zavarovana pred prezgodnjim staranjem. Lista sta stisnjena med dve
akrilni plošči, izmed katerih je izpihan zrak. Plošči sta prelepljeni
z UV-zaščitnim filtrom, dokumenta pa osvetljujejo le LED-lučke s
svetilnostjo, ki ne presega 40 lumnov. Vse skupaj je vpeto v ovalni
vitrini, ki ju še dodatno ščitita, hkrati pa omogočata, da se ju lahko
obrača in bere z obeh strani. Slika je na
http://slov.si/doc/preseren_v_clevelandu.jpg

Ker tovrstne vitrine niso poceni, sem se odločil, da priredim
dobrodelni dogodek, s katerim smo ta petek uspešno zbrali dovolj
denarja za opremo Prešernove sobe in vitrini. Temu je botroval Vlado
Kreslin, ki nam je pripravil glasbeno poslastico, v kateri je uživalo
več kot 250 ljudi, dostopna pa je tudi na FB strani Slovenskega muzeja
in arhivov.

K sodelovanju sem povabil tudi svoje študente, slovensko skupnost,
Generalni konzulat RS v Clevelandu (in odličnega Andreja Rodeta),
člane Slovenskega narodnega doma na aveniji St. Clair in druge.
Slovenski narodni dom je odstopil svojo dvorano brez najemnine, ostali
pa so po svoje prispevali (kot prostovoljci in glasbeniki). Generalni
konzul je pomagal s prevozom, organizacijo in vsem, kar je bilo mogoče
in nemogoče. Na koncertu smo imeli kar dve spremljevalni skupini (Sivi
dež in Vesele godce), zbor (Mi smo mi), iz Arizone pa je prav za ta
namen priletel legendarni Joey Miškulin, ki je Vlada spremljal na
harmoniki. Na koncert so prišli gostje iz več zveznih držav ZDA (tudi
Ruth Dupre iz Teksasa), podjetje Richman Brothers je doniralo 5000,
KSKJ loža 169 1000, velikansko število posameznikov pa po 100, 40 in
25 dolarjev. S tem bo življenje Prešernove sobe realizirano.

Zdaj pa v nove zmage – že 14. decembra imamo v muzeju razstavo o
Cockti, ki jo je nesebično podaril in prevedel Slovenski etnografski
muzej. Na dogodku se bo pilo – kokto, sam pa bom pripravil nekaj o
zgodovini oglaševanja pijače naše in vaše mladosti!

Lep pozdrav iz Clevelanda!
Luka Zibelnik