[SlovLit] Medialnost in literatura -- Iz Tübingena -- Dve koroški -- Pravni slovar

Ned Nov 27 23:53:39 CET 2016

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Datum: 27. november 2016 18:33
Zadeva: Re: Medialnost in literatura
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005749.html)

Prav veseli smo takih odzivov, ki so kar pričakovani, in predvsem, da
je tema širše zanimiva in vznemirljiva, čeprav je zdaj težko vse
pojasniti, saj niste seznanjeni z referatom, ampak samo enim od
spoznanj (nasploh si tudi sama želim, da bi v literarnovednem
raziskovanju bolj pojasnjevali uporabljene metode in rezultate). Tema
literatura, papir in zaslon pa sploh ni tako nova, čeprav je
empiričnih raziskav sorazmerno malo. In novo ni niti spoznanje, da
novi mediji vplivajo na naš način zaznavanja in spoznavanja, kjer se
ponuja teza o učinku medijev na naš kognitivni aparat.

Vendar se mi zdi, da se pri tem kolegi, ki niste tako doma v empirični
literarni vedi, pač pa na drugih področjih (in sploh ne trdimo, da je
naša metoda edina in zveličavna), in nimate toliko izkušenj z
eksperimentiranjem, kakršno pa v humanistiki tudi ni splošno
razširjeno, pozabljate vsaj na dvoje pomembnih reči. 1) Prvič, da je
empirična literarna znanost  opisna ("beschreibende ELW") znanost, 2)
drugič, da pri eksperimentu delamo na vzorcu (oz. korpusu). V tem
smislu težko pristanem na izraz "nečistost" in so vsaj z vidika ELZ
vsekakor "nečiste" zgolj intuitivne sodbe.

Ne vem niti, ali mi je dobro uspelo razumeti pojem "kvantne fizike",
ki ga uporabljate, se mi zdi, nekoliko pavšalno in tudi neustrezno;
tudi sama nisem fizik, vem pa, da kvantna fizika v fiziki predstavlja
področje, na katerem je še veliko dela, medtem ko je empirična
literarna znanost le že precej staro področje (kakor denimo fizika
Newtonovih zakonih, če se že gibamo na fizikalnem področju). Vsekakor
bo to spodbuda za širjenje raziskave.

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 27. november 2016 14:33
Zadeva: Iz Tübingena, Mali in veliki jeziki s T. Žigon

V tednu od 14. do 19. novemba, nekaj dni pred uradnim začetkom
Svetovnih dnevov slovenske kulture je na slavističnem oddelku
Filozofske fakultete v Tübingenu gostovala doc. dr. Tanja Žigon z
Oddelka za prevajalstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Toplo jo
je pozdravila in predstavila predstojnica prof. dr. Schamma Schahadat,
ki delo Žigonove že dolgo spremlja, saj sta sodelovali v mednarodnem
prevajalskem projektu Transstar, katerega nosilec je slavistični
oddelek  Univerze v Tübingenu.

V predavanju z naslovom Prevajanje med malimi in velikimi jeziki (na
primeru slovenščine) / Ubersetzen zwischen kleinen und grossen
Sprachen (am Beispiel des Slowenischen) je Žigonova opredelila, kaj so
centralni in periferni jeziki znotraj kulturološko in sociološko
usmerjenih prevodoslovnih študij, ki poudarjajo položaj, ki ga zavzema
določena jezikovna skupnost (skupaj z jezikom, kulturo, književnostjo
in drugimi značilnostmi) v razmerju do drugih jezikov, in pri tem
umestila slovenščino v hierarhijo literarnega sistema tako na globalni
kot na lokalni ravni. Ta delitev izhaja iz interdisciplinarnih
raziskav, zlasti v povezavi s sociologijo (npr. Even-Zohar, De Swaan,
Bourdieu), in iz pogledov drugih prevodoslovcev (kot so Casanova,
Baker, Cronin, Heilbron, Sapiro, Wolf). Predstavila je nov pogled na
razumevanje kulturnih in literarnih stikov ter pojasnila vpliv
kulturnih 'vzorcev' na prevod besedil v ciljni jezik, tako
'hipercentralni' (angleščino), kot polperiferni (npr. italijanščino
ali švedščino) ali periferni (npr. slovenščino). Posebej je osvetlila
skrb za materinščino, ki je temeljnega pomena ne le za uspešno
prevajanje in medkulturni dialog, ampak tudi za vsakršno uspešno
delovanje v mednarodnem okolju. Na osnovi statističnih podatkov in
konkretnih primerov tako umetnostnih kot neumetnostnih žanrov sodi
slovenščina nedvomno med periferne jezike, tako z vidika kulturnega
kapitala, ki ga imamo kot narod in država (v primerjavi z drugimi
evropskimi in svetovnimi kulturami, kot tudi z vidika založniškega
trga, na katerem je delež prevodne literature v slovenščini
neprimerljivo večji kot količina slovenskih izvirnih besedil, ki se
prevajajo v tuje jezike (gre za prevode, izdane v knjižni obliki). Na
količino prevedenih del vpivajo subvencije, podporna mreža za
prevajalce in druge spodbude. V primeru nemščine je predstavila, da je
bilo v zadnjih petnajstih letih v slovenščino prevedenih več kot 3300
del, iz slovenščine v nemščino pa 728 del, kar je relativno velika
številka, a vendar v razmerju do celotne produkcije knjižnih del v
nemško govorečih državah malo. Ob študijah primerov je nazorno
predstavila, da je visoka kompetentnost v materinščini predpogoj za
dobro znanje tujih jezikov in da neposredno vpliva na kakovost
prevodov.

Žigonova je v prevajalskih delavnicah s študenti praktično predstavila
prevajalske strategije na primeru prevajanja strokovnih in
polumetnostnih besedil iz slovenščine v nemščino. Pri tem se je
pokazalo, da so prevodi iz slovenščine v nemščino (študentje so bili
materni govorci nemščine, ki prevajajo iz slovenščine v nemščino) tem
boljši, čim bolje  udeleženci prevajalskega procesa obvladajo materni
jezik in se zavedajo značilnosti ciljnega jezika. Pokazalo se je tudi,
da je jeziik ne glede na svoj položaj v svetovnem jezikovnem sistemu
za svoje materne govorce vedno v položaju hipercentralnega jezika,
zato mu je v izobraževanju treba posvečati pozornost.

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Sun, 27 Nov 2016 22:09:33 +0100
Subject: čezmejno v prvem adventnem tednu

V ponedeljek, 28. 11. 2016 po 14.00 bo v oddaji Ars humana na 1.
programu Radia Slovenija gostja tržaška teatrologinja dr.
Bogomila-Milica Kravos, ki bo predstavila bogato preteklost slovenske
gledališke dejavnosti na Tržaškem. [...] Celjska in celovška Mohorjeva
sta pripravili novo izdajo knjige Ivana Preglja »Umreti nočejo! Zgodbe
slovenske bolečine na Koroškem«, povesti o usodi koroške družine v
prelomnih plebiscitnih letih. [...]

===

Od: <portal na tax-fin-lex.si>
Datum: 27. november 2016 22:38
Zadeva: NOVO: e-Pravni slovar (slo-ang in ang-slo)

http://www.tax-fin-lex.si/Slovar/SlovarKontakt?qId=4&utm_source=bedfa28e-ff13-4fe6-86bb-cc8425fb1e9d&utm_campaign=ePravniSlovar_271116&utm_medium=email&utm_content=Slovar1
--