[SlovLit] Izobraževalno popoldne za prostovoljce -- Medijske moralne panike; prevajanje -- Re: Kdo noče denarja?

[Miran Hladnik gmail]

From: "Pirih Svetina, Nataša" <Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 22 Nov 2016 10:35:21 +0000
Subject: Izobraževalno popoldne za prostovoljce

Do 25. 11. se prostovoljke in prostovoljci še lahko prijavite na
izobraževalno popoldne, ki ga na Centru za slovenščino brezplačno
namenjamo vsem tistim, ki v okviru različnih nevladnih organizacij
pomagate pri poučevanju slovenščine za begunce  in prosilce za azil.
Izobraževalno popoldne bo potekalo v torek, 6. 12. 2016 od 15.30 do
predvidoma 17.30 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Center za
slovenščino kot drugi in tuji jezik seminar za miklavža podarja vsem
prostovoljcem in prostovoljkam ob njihovem dnevu (5. 12.). Prijava je
dostopna na: http://centerslo.si/za-ucitelje/drugi-seminarji/izobrazevalno-popoldne-za-prostovoljke-prostovoljce/

dr. Nataša Pirih Svetina, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik

===

Od: Polona Movrin <polona.movrin na ff.uni-lj.si>
Datum: 22. november 2016 13:06
Zadeva: Vabilo na predavanji britanskega sociologa Furedija in
avstrijskega strokovnjaka Wischenbarta na Knjižnem sejmu

Spoštovani, v četrtek, 24. novembra Slovenski knjižni sejem in Oddelek
za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabita na
dve predavanji, ki bosta v okviru založniške akademije: britanski
sociolog Frank Furedi bo ob 14.00 predaval o medijskih moralnih
panikah od 18.do 20.stoletja, avstrijski strokovnjak Ruediger
Wischenbart pa bo ob 13.00 predstavil Poročilo o raznolikosti, ki se
ukvarja z gibanjem prevodov v Evropi.

Miha Kovač

Danes, ko se številni komentatorji pritožujejo nad upadanjem bralnih
navad, si je težko predstavljati, da so v 18. stoletju mnogi vplivni
posamezniki trdili, da pomenijo ljudje, ki berejo preveč, nevarnost za
družbo. Bolezen, ki naj bi zasvojila predvsem mlade, so poimenovali z
izrazi, kot so bralna zasvojenost, bralna mrzlica, bralno besnilo,
bralna manija ali bralna sla, po Evropi pa so krožila številna
poročila  izbruhu bralne epidemije. Ta naj bi povzročala številne
vedenjske odklone, kot so želja po pretirani senzualnosti ter moralno
razpuščeno in promiskuitetno vedenje. Ena od posledic pretiranega
branja  romanov naj bi bilo tudi samouničevalno vedenje. Strastna
energičnost, s katero so mnogi mladi pričakali izid Goethejevega
romana Trpljenje mladega Wertherja (1774), je tovrstne varuhe morale
samo še dodatno utrdila v prepričanju o škodljivosti branja. Trditve,
da so mnogi bralci Wertherja naredili samomore, so služile še kot
dodaten dokaz o moči branja. Z vedno večjo popularnostjo romanov je
napočila doba množičnih medijev. Tovrstno povezovanje romana z
razkrojem morale je eden prvih primerov medijske panike, to je panike
zaradi nevarnosti, ki jih prinašajo mediji. Nevarne, senzacionalne in
praviloma povsem izmišljene posledice, ki so jih v 18. stoletju
pripisovali branju, so pripravile kulturno podlago za podobno reakcije
ob pojavu kinematografije, televizije in spleta. V tem smislu je
Wertherjeva mrzlica napovedala moralne panike prihodnosti.

===

Od: patriziaraveggi <patrizia.raveggi na gmail.com>
Datum: 22. november 2016 11:35
Zadeva: Re: [SlovLit] Kdo noče denarja?
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005742.html))

Caro Miran
Dice l'adagio: "pecunia non olet" e tuttavia talvolta prav smrdi ...
Da mercanti di morte (produttori di armi ..mercanti di droga ...) da
corrotti e corruttori ...
no, non si accetta nulla.
Per gli altri, va visto volta per volta.

Un caro saluto e un augurio di  mecenati illuminati
patrizia