[SlovLit] Franc Zadravec (1925--2016) -- Re: O slovenščini v znanosti -- Prosti dostop do slik -- Merjenje sreče v populaciji

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Tor Jul 26 12:14:01 CEST 2016


Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Datum: 25. julij 2016 22:56
Zadeva: Re:  Franc Zadravec (1925--2016)
Kp: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>

Pretresla me je novica o smrti dragega prof. Zadravca. Vendar se bom z
velikim veseljem spominjala njegovih petkovih obiskov v nasem kabinetu
218, v 2. nadstropju ljubljanske FF, ki je bil seveda tudi njegov
kabinet, in prijetnih razgovorov z njim. Urska

===

http://www.delo.si/sobotna/slovenscina-do-kod-lepote-tvoje.html --
Slavko Splichal: Slovenščina, do kod lepote tvoje: Polemika o
slovenščini. Delo 23. julija 2016. 18--20.

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva (home) <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 26. julij 2016 09:45
Zadeva: Re: [SlovLit] Ključne besede slovenske kulture -- Franc
Zadravec (1925--2016)

Dragi Miran, Britanska knjižnica je 1.000.000 slik dala v javno
uporabo in s tem teoretično omogočila  re-kreacijo
slik:http://www.openculture.com/2013/12/british-library-puts-1000000-images-into-public-domain.html

LP Milena

[Gre za slike predmetov, ki so večinoma že dolgo v javni lasti.
Prepisujem iz komentarjev pod objavo: Lastniki izvirnikov slik in
skenov, ki so že v javni lasti, nimajo copyrighta nad temi deli. Da bi
to pravico pridobili, morajo izvirnik BISTVENO predelati, zato golo
publiciranje, skeniranje, spreminjanje ločljivosti ipd. ne zadoščajo
za pridobitev te pravice. Če lastnik sliko v javni lasti objavi v
knjigi, slika s tem ni postala predmet copyrighta, ki zadeva
objavljeno knjigo. Če npr. muzej skenira svoje predmete in njihov
slike objavi, lahko publikacijo zaračuna kupcem, vendar si s tem ni
pridobil pravice ekskluzivnega razmnoževanja in razpečevanja. Tako
objavljene slike lahko mirno prefotografiramo ali skeniramo in
objavimo, saj s tem ne kršimo zakona. Ko je intelektualni izdelek
enkrat v javni lasti, v javni lasti tudi ostane. --- Tako je to
urejeno po svetu. Slovenska zaribana zakonodaja (mislim na 44. člen
dediščinskega zakona) pa seveda razume stvari drugače, s tem
preprečuje obtok domače kulturne dediščine in javnosti preprečuje
dostop in uporabo. Kulturno samodestruktivno! (gl. tudi
https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Fotografije_kulturne_dedi.C5.A1.C4.8Dine
-- miran]

===

http://hedonometer.org/index.html -- merjenje občutka sreče na
Twitterju (program univerze v Vermontu): srečo prinašajo prazniki,
nesrečo pa katastrofe, terorizem, smrt.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit