[SlovLit] Ponosni na angleščino -- Kaj je to teorija? -- Re: Nova Prešernova rokopisa

[Miran Hladnik gmail]

http://www.delo.si/sobotna/ponosni-da-tujim-turistom-prodajamo-svoje-naravne-lepote-v-angleskem-jeziku.html
-- Tamara Lah Turnšek: Ponosni, da tujim turistom prodajamo svoje
naravne lepote v angleškem jeziku. Delo 2. julija 2016. Članek je
"kronski dokaz, kako si predstavljajo skrb za razvoj slovenščine:
uporabljajo izključno tuje učbenike, obenem pa skrbijo za slovensko
terminologijo?! Če bi pred sto petdesetimi leti za razvoj knjižne
slovenščine zadoščala Ciglerjeva terminologija, ne bi leta 1919 dobili
univerze s slovenščino kot učnim jezikom!" (iz Zoranovega pisemskega
komentarja članka).

===

Od: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Datum: 03. julij 2016 10:44
Zadeva: vreden omembe

Dober dan, Miran!

Na slovlitu redno objavljaš povezave na različna srečanja ljudi, ki so
aktivni na področju digitalne humanistike. Občasno dodaš opozorilo na
kakšen prispevek (študijo) v tiskani reviji ali celo na knjigo, a
prevladujejo opozorila na spletne strani oziroma na pdf-zapise,
dostopne na spletnih straneh. Pri tem je povsem pričakovana večja
naklonjenost za lingivistične ali literarnovedne teme.

Zelo redko pa opozoriš neposredno na kakšen zapis, objavljen v
Humanistovem dopisovalnem seznamu. Verjetno k temu nekoliko prispeva
tudi tehnična plat postopka, saj je nujen podoben ovinek kot pri
sklicevanju na zapise, objavljene v slovlitu, – vključiti je treba
povezavo na zapis v arhivu.

No, ta zapis se mi zdi vreden opozorila tako zaradi svojega obsega kot
zaradi svoje vsebine. Razlaga pomena pojma teorija me je spomnila na
razlago, ki sem jo davno nekoč slišal na predavanju Nenada Miščevića,
ki je bilo posvečeno antični predsokratski filozofiji. Pri Miščeviću
je bila razlaga razlaga zelo historično in situacijsko obarvana: kako
izskočiti iz miselnosti, ki je zakoličena s Homerjevimi in Hesiodovimi
epi, in ponuditi razlago, ki je v nasprotju s tem, kar vidimo, a
izhaja natanko iz tega, kar vidimo. Namreč, da pade kamen zmeraj na
tla. Obrat, ki je obrat teoretskega mišljenja, je, da postavimo
trditev, po kateri bi kamen lebdel v prostoru, če bi ga enako močne
sile vlekle na vse možne strani.

Danes, v času Wikipedije, dostopne z vsakim pametnim telefonom, se zdi
to samoumevno – ne glede na moč in vpliv nekaterih verskih smeri,
predvsem v ZDA, na razlago nastanka Zemlje in človeške vrste na njej.
V času predsokratskih filozofov je Tales iz Mileta lahko zgolj tožil,
da je obdan s preveč miti. In postaviti takšno trditev v takšnem
mitsko zapolnjenem svetu je prvovrstno teoretsko dejanje – miselni
dosežek, ki z obratom preseže izkustvo, na katerem temelji.

Sodobna, bolj abstraktna, a po vsebini podobna razlaga pojma teorija
je najdljiva tu:
<http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2016-July/013947.html>

Zapis je del daljše niti, v kateri niso vsi zapisi tako lucidni in
prepričljivi. A to primerjavo zapisov v niti prepuščam dovolj
radovednim v izvedbo.

Lep pozdrav,
Igor

===

https://sl.wikiversity.org/wiki/Najdbi_Pre%C5%A1ernovih_rokopisov --
dodatna pojasnila o najdbi Prešernovih rokopisov, Wikiverza.

http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-zda-nasli-dva-nova-presernova-rokopisa-pesmi-slovo-od-mladosti-in-dohtar/397238
-- Ksenja Tratnik: V Clevelandu odkrili dva Prešernova rokopisa pesmi:
"Gre za izjemno gesto". RTV SLO MMC 3. julija 2016.