[SlovLit] Učni jezik -- Kako naj ima človek rad slovenščino? -- Re: Peticija za slovenščino -- Rimski antroponimi na Igu

[Miran Hladnik gmail]

From: Simona.Bergoc na gov.si
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 30 May 2016 12:46:21 +0200
Subject: Učni jezik
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005574.html in nazaj)

Spoštovani, na spletni strani Ministrstva za kulturo lahko v besedilu,
v katerem povzemamo bistvene elemente postopka sprejemanja novele
Zakona o visokem šolstvu, najdete povezavi na uradno stališče
ministrstva do spremembe člena o učnem jeziku. Spletna stran:
http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_slovenski_jezik/predstavitev_podrocja/dogodki_javne_razprave/

Lep pozdrav.
Dr. Simona Bergoč

===

From: "Nejc Rožman Ivančič" <nejc.ivancic na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 31 May 2016 17:04:08 +0200
Subject: Kako naj ima človek rad slovenščino?

Žal moram spet positnariti glede mature. Ponedeljkov maturitetni
preizkus (znanja? sreče?) je tako poparil dijake, da so na fejsbuku
bojda ustanovili skupino, kjer se gredo parodijo na maturo iz
slovenščine (bržkone kaj podobnega kot Improvizija nam. Evrovizije v
Cankarjevem domu). Preizkusa nisem videl, a menda so morali maturantje
pokazati svoje mojstrsko obvladovanje besedotvornega algoritma za neko
krasno zloženko, ki je razumni človek svoj živi dan ne bi izgovoril.
Da je mera polna, so se morali izkazati tudi z znanjem računstva.
Imenitno! Najbolj me je prizadelo, ko mi je zelo uspešna dijakinja
postavila retorično vprašanje: »Kako naj ima človek rad slovenščino,
če pa je v učnih načrtih in v maturitetnih polah toliko neumnosti?«
Upam, da je pri ljubezni mislila samo na šolski predmet in ne na
materni jezik.

V današnjem (31. 5.) Delu Sonja Merljak piše, da je z nacionalnim
preverjanjem znanja v osnovnih šolah podobno kot z maturo, za nameček
pa še živemu bogu ni jasno, koga to preverjanje sploh preverja (morda
učitelje?), kaj in čemu (rezultati ne vplivajo na nič!). Potem navede
primer britanskih staršev, ki so pred preizkusi protestno odšli na
ulice, otroški pisatelj Chris Riddell pa je na enem izmed shodov
izjavil: »Otroke bi morali naučiti, da vzljubijo branje, namesto da se
zanašamo na kulturo testov in preizkusov.« Alarmantna je ugotovitev
britanskih staršev (so nemara kot laiki modrejši od učiteljev, članov
maturitetnih komisij, svetovalcev na zavodu, celo ministrov?), »da
šole več poudarka namenjajo rezultatom testov kot temu, da bi otrokom
posredovale ljubezen do učenja in znanja«.

Med letošnjimi maturitetnimi pripravami smo imeli pri nas na izmenjavi
dijake iz Francije in Estonije. Ko so prisostvovali moji uri z
maturanti, se niso mogli načuditi, da se v gimnaziji učimo
skladenjskih struktur, da podčrtujemo stavčne člene in določamo
besedne vrste, beremo neumetnostna besedila in jih razčlenjujemo
(kljub temu pa ostajamo funkcionalno nepismeni). Oni s slovnico
opravijo v osnovni šoli (upam, da tam ne analizirajo položnic,
statutov in zapisnikov), v srednji pa berejo literaturo in pišejo
eseje. Ko sem hospitiral na francoskem liceju v Bordeauxu, so
15-letniki pri francoščini brali Montaigna in iskali argumente, s
katerimi so podkrepili svoje teze, o katerih so razpravljali s
profesorico. Mi se v maturitetni razčlembi sprašujemo, kdo je
sporočevalec, komu je besedilo namenjeno, ali drži, da je ta in ta
prvič ocvrl jajce na oko pri štirinajstih letih, nato teoretično
definiramo značilnosti besedilnih vrst, preverjanje pa zasolimo s
kakim detajlom iz skladnje, besedotvorja ali oblikoslovja. (No, seveda
poznamo Ferija Lainščka, ne pa npr. Katarine Marinčič.) Se moram
vrniti k retoričnemu vprašanju?

In še malo lastne hvale, cene male. »Moji« funkcionalno nepismeni
dijaki občasno kaj preberejo, pogledajo, napišejo (tvorijo besedilne
vrste, seveda) in objavijo (kakopak jim pri tem silno pomaga
poznavanje besedilnih vlog, vrst tvorjenk in vseh oblikoslovnih
kategorij glagola):

Neja (16 let): http://veza.sigledal.org/prispevki/bovary-je-v-resnici-charles-ne-emma
Jasna (17 let):
http://gimngblog.tumblr.com/post/144866055801/kraljevske-kronike-zgodovina-v-slu%C5%BEbi-umetnosti
Matjaž (18 let):
http://www.airbeletrina.si/clanek/resna-zalobna-in-tezka-ljubezen-do-bliznjega

Mi pa še kar naprej s testi nabiramo točke … za vpis na univerzo.
»Moji« dijaki odhajajo »na« komparativistiko, »na« dramaturgijo, »na«
umetnostno zgodovino, »na« slovenščino malokdo. Se bomo kaj vprašali?

Pa lep pozdrav
N. R. Ivančič

===

http://www.pravapeticija.com/za_vsestranski_razvoj_slovenskega_jezika
-- podpisnikov je že več kot slovlitovcev.

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 31. maj 2016 17:42
Zadeva: LK, 6. junij

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1100.
sestanek v ponedeljek, 6. junija 2016, ob 18.00 v predavalnici 325 v
3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Luka
Repanšek, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Tema
predavanja: Antroponimski fond rimskodobnega ižanskega prostora.
Vabljeni tudi študentje. V tem akademskem letu bo še en sestanek na
prvi ponedeljek v izpitnem obdobju, 13. junija 2016. -- Chikako
Shigemori Bučar