[SlovLit] 8. člen Zakona o visokem šolstvu -- Re: Tatjana Srebot Rejec -- Krasni nori svet

[Miran Hladnik gmail]

Od: marko marincic <markomarincic na gmail.com>
Datum: 29. maj 2016 20:02
Zadeva: Re: 8. člen Zakona o visokem šolstvu
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005573.html in prej)
Kp: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>

Peticijo Za vsestranski razvoj slovenskega jezika sem podpisal in jo
vsem priporočam v popdis, vendar bi rad opozoril na širši vidik.
Mislim, da je slovenščina samo obstranska žrtev načrta
komercializacije slovenskih univerz. Ne gre za internacionalizacijo
znanosti. Če bi šlo za to, bi država tudi finančno spodbujala udeležbe
na tujih konferencah in druga gostovanja v tujini. Vendar denarja za
kaj takega univerze ne prejemajo. Pri internacionalizaciji, kot si jo
zamišlja ministrstvo, gre izključno za trženje študijskih programov,
izhodiščni model pa je študij poslovnih ved na Ekonomski fakulteti,
ker so predavanja (nezakonito) že v angleščini.

V zadnjih letih se je neformalno uveljavila logika, da je pravica do
študija omejena na določeno število kreditnih točk po bolonjskem
sistemu, iz te pravice pa sledijo tudi socialne bonitete -- tudi za
državljane EU in tistih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene
sporazume (zlasti nekdanja Jugoslavija). Scenarij je tale: študij v
Sloveniji bo postal privlačen zaradi socialnih pravic (in ne zato, ker
bi bili podobni Princetonu). Prebivalci RS in študenti iz drugih držav
bodo enakovredno konkurirali za brezplačna redna študijska mesta.
Marsikateri slovenski študent bo samoplačnik. V branje priporočam
tole, zlasti pa zaključek:
http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/092.pdf

Ker bodo na brezplačen študij fakultete pridobile relativno dobre
študente, se bo dvignil njihov mednarodni prestiž. Celo ne glede na
dejansko prestižnost predavateljev. S tem bodo pridobile tudi
samoplačniške študente iz držav zunaj EU, kjer so socialni pogoji za
študij slabši in kjer študentski status ne daje tolikšnih socialnih
pravic.

Bistvo je v tem, da bi nekatere fakultete želele svoje pridobitne
posle z državno subvencijo razširiti na globalni trg, pri tem pa jih
ovira edino slovenščina. Zato ministrstvo ni pristalo na predlog
Visokošolskega sindikata Slovenije, da mora biti vse pedagoško delo NE
GLEDE NA FINANČNI vir podvrženo normativu pedagoške obveznosti.
Sedanji zakon namreč omogoča izplačevanje avtorskih honorarjev za
izredni študij, temu pa se naši internacionalizirani kolegi nikakor
nočejo odreči.

Tistih, ki ta hip ogrožajo slovenščino, slovenščina niti ne zanima.
Jih niti ne moti. Ponavadi je slovenščina celo edini jezik, ki ga za
silo sploh znajo. No, velikokrat res samo za silo, da ne govorim o
njihovi angleščini. Slovenščina je samo collateral damage. Gre za
privatizacijo državno subvencioniranih slovenskih univerz.

Pa še tole: "možgani ne bežijo, ampak krožijo"
(https://www.youtube.com/watch?v=z7tfD7vWgcw). My god!

Marko Marinčič

===

Od: Boža Krakar <boza.krakar na guest.arnes.si>
Datum: 30. maj 2016 12:11
Zadeva: RE: [SlovLit] Tatjana Srebot Rejec
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005573.html)

Vest Janeza Stergarja me je spodbudila, da sem si naknadno ogledala
sicer meni ne preveč všečno oddajo Pričevalci z dr. Tatjano Srebot
Rejec. Posebno se me je dotaknilo njeno "priznanje", da je bila stroga
profesorica na šubički. Ja, res je bila! Vendar mi tudi z mojega
sedanjega profesionalnega vidika ta naša profesorica angleščine in
razredničarka ostaja v spominu kot zgledna učiteljica, ki nas je,
enako kot prof. Sajetova pri francoščini, poleg dobre tujejezične
komunikacije seznanila tudi z literaturo in kulturo govorcev ciljnega
jezika, z didaktičnimi pristopi med žlahtno konservativnostjo in
presenetljivo sodobnostjo - od učenja na pamet in drila do kritičnega
branja raznovrstnih besedil po metodi šolske interpretacije. Učinki
pri dijakih: dobro znanje jezika, poznavanje kulture in zmožnost
branja literarnih besedil v izvirniku. Ta izkušnja me še zdaj tudi po
strokovni plati prepričuje, da se sodobnih vzgojno izobraževalnih
ciljev ne dosega samo s sodobnimi metodami.

===

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 30. maj 2016 12:42
Zadeva: Krasni nori svet

Znanost je dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično
izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj, pravi Slovar slovenskega
knjižnega jezika. Znanost je skratka iskanje resnice o svetu, le da to
iskanje poteka v jeziku. Ludwig Wittgenstein je v Filozofsko- logičnem
traktatu jasno zapisal: 5.6 Meje mojega jezika so meje mojega sveta.
Nedavno pa nas je visokošolski birokrat glede rabe domačega jezika v
znanosti poučil: Znanost je internacionalna! In s tem pribil, da
nacionalne znanosti ni, kakor da znanost v Franciji ne poteka v
francoščini, na Nemškem v nemščini, v Rusiji v ruščini, na Kitajskem v
kitajščini in tako naprej. Kakor da ni znanost zaradi nas, ampak smo
mi zaradi znanosti. In roboti so že nared, da zamenjajo še nas!

Vlado Nartnik