[SlovLit] Bivanje po slovensko -- Re: Kako naj ima človek rad slovenščino?

[Miran Hladnik gmail]

Od: Vesna Mikolič <vesna.mikolic na fhs.upr.si>
Datum: 31. maj 2016 18:26
Zadeva: TI SI Slovenska krajina in arhitektura ČETRTEK, 2. JUNIJ, OB
19.30 KNJIŽNICA UP ZRS KOPER

Spoštovani/-e prijatelji/-ice, kolegi/-ice, znanci/-ke, spet vas lahko
povabim na cikel večernih pogovorov, v katerih poskušamo ujeti duh
slovenske družbe in njene identitete  danes in tukaj, tokrat v
pomladno-poletnem času v juniju in juliju v sredozemskem okolju od
Kopra do Pirana, nekateri od njih bodo izpeljani tudi na prostem.  V
prvem pogovoru iz tega niza bomo z dobro podkovanimi sogovorniki
razmišljali o vlogi krajine in arhitekture na življenje posameznika in
skupnosti, o razmerju med tradicionalnim in inovativnim ter
regionalnim in nacionalnim v arhitekturi, spraševali se bomo, ali
lahko govorimo o slovenski kulturni krajini in slovenskem načinu
bivanja. Pridružite se nam v pogovoru, okolje oblikuje nas in mi
oblikujemo okolje, prisrčno vabljeni!

Vesna Mikolič
Inštitut za jezikoslovne študije, UP ZRS
Oddelek za slovenistiko, UP FHŠ

TI SI (Turizem Identiteta Slovenije), Inštitut za jezikoslovne študije
UP ZRS vabi na večerni pogovor TI SI z mag. Nežo Čebron Lipovec, dr.
Živo Deu, dr. Alojzom Drašlerjem in Jano Gojanović Purger, ki bo v
četrtek, 2. junija 2016, ob 19.30 v knjižnici
Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem,
Garibaldijeva ulica 1, Koper.  Z gosti se bo na temo SLOVENSKA KRAJINA
IN ARHITEKTURA pogovarjala dr. Vesna Mikolič, nosilka projekta
Slovenska nacionalna identiteta v luči turističnega diskurza UP ZRS v
sodelovanju z UP FHŠ, UL FF in UM FF. [...]

Cilj projekta je opisati ključne vrednote sodobne slovenske družbe in
elemente njene identitete ter oblikovati dolgoročne strateške razvojne
usmeritve slovenske države, povezane z njimi. Seznam nacionalnih
atributov, pridobljen iz analiz turističnega besedilnega korpusa TURK,
bo dopolnjen s pomočjo individualnih in skupinskih intervjujev ter
javnomnenjsko raziskavo. Z istim namenom se izvaja tudi cikel javnih
večernih pogovorov TI SI z vidnimi osebnostmi z različnih družbenih
področij oziroma predstavniki različnih družbenih skupin, ki s svojim
delovanjem kažejo ozaveščen odnos do slovenske identitete. Pogovori
želijo spodbuditi širšo javno razpravo, zato vabimo k aktivni udeležbi
v pogovoru tudi prisotno publiko. Ravno tako nam lahko sledite na
spletni strani: http://tisi.upr.si/ [...]

===

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 31 May 2016 19:58:19 +0200
Subject: Kako naj ima človek rad slovenščino?
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005575.html)

Nejc, nekateri bi se morali globoko zamisliti. Predvsem tisti, ki niso
pripravljeni na nikakršne spremembe učnih načrtov in maturitetnih
preizkusov. Že leta ponavljam, da se knjižnega jezika (besednega
zaklada, slovničnih struktur in oblikovanja besedila) naučimo predvsem
z branjem in branjem in branjem. Seveda kakovostne literature,
predvsem klasike. Tvojo izkušnjo s Francozi in Estonci potrjuje
dejstvo, da se pred drugo svetovno vojno na višji gimnaziji niso več
učili jezikovnega sistema, potem je ta delež znašal 20 odstotkov, v
času usmerjenega izobraževanja pa narasel na 50 odstotkov učnih ur
(skupaj s sporočanjem oz. besedilnimi vrstami). Na kongresu v Krškem
leta 1994 je Zoltan Jan upravičeno nasprotoval uvedbi razčlembe
neumetnostnega besedila, pa je bil gladko preslišan. Tudi naši rojaki
v Trstu in Gorici se v zadnjih treh letih srednješolskega šolanja
ukvarjajo samo s književnostjo. Še zdaj se spominjam, kako so se
nekateri sošolci leta 1970 na slovenistiki čudili lepemu knjižnemu
jeziku Aceta Mermolje (Gorica) in Marija Čuka (Trst). To tudi nekaj
pove.

Zoran Božič