[SlovLit] Diplome, mag., dis. -- Andersen

[Miran Hladnik gmail]

Nove diplome, magisterij in doktorat v repozitoriju Oddelka za
slovenistiko na https://sl.wikiversity.org/wiki/Diplomske_naloge :
Lucija Škrinjar: Poezija Maje Vidmar: Med razdaljami in prisotnostjo,
Nives Florjančič: Kratkoprozni opus Sebastijana Preglja, Simona Ana
Radež: Utopični roman Radivoja Reharja, Petra Jerovšek: Jezikovna
stališča mladih do slovenščine in nemščine na avstrijskem Koroškem,
Nataša Detič: Somatska frazeologija slovenskega jezika (mag.), Andraž
Jež: Stanko Vraz v precepu identitet 19. stoletja (dis.); mentorji
Irena Novak Popov, Alenka Žbogar, Miran Hladnik, Marko Stabej in Maja
Bitenc, Erika Kržišnik, Marijan Dović. -- mh

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva (home) <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 02. april 2016 19:29
Zadeva: Andersen v Ljubljani

Dragi Miran, danes, 2. april, je svetovni dan mladinskih knjig,
imenovan po H. C. Andersenu in čeprav nekateri bralci in bralke
SlovLita vedo, mogoče še za tiste, ki tega ne vedo: H. C. Andersen je
bil dvakrat v Ljubljani.

Skodelica kave v Ljubljani. Andersen je veliko potoval, okrog
tridesetkrat je bival v tujini – če seštejemo vse njegove poti, je
preživel devet let svojega življenja zunaj Danske. V avtobiografijah,
dnevnikih, pismih in potopisih je Andersen več pisal o srečanjih s
slavnimi ljudmi, manj o svojem ustvarjanju in delu.  Na poti z Dunaja
v Trst se je dvakrat ustavil tudi v Ljubljani. Prvič s kočijo, 19.-20.
marca 1846, in drugič z vlakom 30.-31. maja 1854.  Obakrat je prespal
v hotelu Stadt Wien, ki je bil v bližini današnje ljubljanske
veleblagovnice Nama oz. kina Komuna, na vogalu Cankarjeve in Slovenske
ceste. Po domače se je reklo Pri Maliču, ker je hotel zgradil Andrej
Malič. Navdušen je bil nad vhodom v Postojnsko jamo in nad kraško
pokrajino, kar je zapisal v dnevniku in svoji drugi  mitopoetizirani
avtobiografiji z naslovom Pravljica mojega življenja (1855).

V dnevniku je zapisal:  »Četrtek, 19. marca. Ob pol petih sem že popil
vso kavo. Potem sem se ves dan vozil prek hribovite pokrajine. Pomlad
se je ponekod že napovedovala v žitnem polju, na vrbah in na sadnem
drevju, ki je že cvetelo. Kosil sem v Celju. Pozno zvečer sem prispel
v Ljubljano. Spet so nam vzeli potne liste. To me je razjezilo. V
hotelu Stadt Wien je bil zelo objesten natakar.«

O svojem drugem obisku v Ljubljani, je zapisal:  »Torek, 30. maja. Čez
noč preko Semmeringa skozi silovit dež. V Mürzzuschlagu, ob prihodu v
vagon, nismo mogli potrditi naših vozovnic za nadaljnjo vožnjo.
Sprevodnik nam je pomagal, da smo to storili v Brucku. Zdaj je Einer
[sopotnik] zbolel, bruhal je skozi okno vagona. Zelo me je skrbelo
zanj. Bil je tudi siten. Zvečer smo prišli v Ljubljano, tam, v hotelu
Stadt Wien slab sprejem in slaba hrana. Pozabil sem pokrivalo.  Sreda,
31. maja. Moral sem vstati ob štirih zjutraj. Sam sem moral s prtljago
na postajo. Vstopil sem v majhen, grd vagon z zelo prijaznim človekom
iz Trsta. Einer je odlično spal in ni kaj dosti videl. Nisem ga mogel
spraviti iz vagona, ko je večina že odšla. Potem pa je bil zelo siten
in neprijeten. Ob tem mi je bilo kar slabo. Lepa krajina. V Adelsbergu
[Postojna] kosilo. Videl vhod v znamenito jamo. Ob 9½ smo prispeli v
Trst.« (Enote iz Andersenovega dnevnika je iz danščine prevedel Igor
Gruden, predsednik Društva slovensko-danskega prijateljstva, in
pripravil za objavo  knjižničar Vojko Zadravec za mednarodni simpozij
Andersen danes ob Andersenovi 200-letnici v organizaciji Pionirske
knjižnice v Ljubljani 6. 4. 2005.)

LP, Milena