[SlovLit] Rojena v narečje -- Zabava s slovenskimi obrazili -- Kitajski jezikovni izzivi -- Dan DH 2016, LREC

[Miran Hladnik gmail]

From: Darja Rogelj <darja.rogelj na sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 17 Feb 2016 13:16:20 +0100
Subject: Vabilo 80-letnica akad. Zinke Zorko, SAZU, 24. 2. 2016

Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vas vljudno vabi na
slovesnost ob 80-letnici akademikinje prof. dr. Zinke Zorko in
predstavitev znanstvene monografije Rojena v narečje  v sredo, 24.
februarja 2016, ob 11. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/1, Ljubljana.
Zbrane bosta nagovorila predsednik SAZU akad. Tadej Bajd in prof. dr.
Marko Snoj, izredni član SAZU. Sledila bo predstavitev znanstvene
monografije Rojena v narečje, ki jo je ob 80-letnici akademikinje
Zorko pripravil prof. dr. Marko Jesenšek. Dogodek bosta glasbeno
popestrili Tjaša Jakop (violina) in Saša Babič (flavta).

Akad. Jože Krašovec,
podpredsednik SAZU

===

From: "Nejc Rožman Ivančič" <nejc.ivancic na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 17 Feb 2016 16:59:18 +0100
Subject: Zabava s slovenskimi obrazili

Dragi slovlitovci/slovlitjani, (?)

pred časom smo se pri pouku slovenščine (pri, kakopak, izjemno
priljubljenem besedotvorju) zabavali s slovenskimi obrazili.
Gimnazijci so po koncu igranja ugotovili, da se slovenščine bojijo še
bolj, kot so se je bali poprej. Dejali so, da se poleg dobro znanih
težav z gospo doktorico/profesorico (vsi slišimo po hodnikih
naslavljanje kolegic z gospa doktor/profesor) pogosto napačno
uporablja tudi gospa magistra namesto magistrica, a ne morejo
razumeti, zakaj magistra ni v redu, če pa večina (?) tako govori.
Razložil sem jim, da nihče profesorice ne bi poimenoval profesora ali
ministrice ministra.

Potem se pojavi gospa dekanja/županja, kar naj ne bi bilo ustrezno,
ker to bojda ne pomeni ženskega dekana/župana, temveč naj bi v
preteklosti (ko še ni bilo žensk na županskih in dekanskih mestih)
slabšalno rekli gospa/mati županja, mislili pa so na županovo ženo (in
o njej si menda niso mislili nič dobrega). SSKJ v resnici ponuja
dekanico (dekanko ima za hruško), vendar županjo ('predsednica
skupščine občine, mesta: izvoliti županjo / mariborska županja').
Županice ali županke v SSKJ ni. Še dobro, da nimamo šerifov, ker bi
bila ženska oblika po analogiji šef šefinja najbrž šerifinja. Imamo pa
komisarke, predsednice, rektorice, policistke in celo vojakinje
(vojakica/vojačica ali vojačka bi zvenelo res smešno).

Kaj smo ugotovili?

Moja teta, ki je prodajalka, je prejšnji mesec Marku Crnkoviču prodala
kovček in ob pozdravu ga je spravila v zadrego, ko mu je rekla, naj ga
veliko uporablja. Mislila je seveda, naj čim več potuje, gospod pa je
zardel in izjavil: "Tega mi pa še nobena ni rekla." Tudi Andrej Rozman
Roza pravi, da se jezika ne smemo bati, temveč ga moramo čim več
uporabljati. V Slovencih obstaja strah pred pisanjem/govorjenjem, ker
je slovenski pravopis morda (tako kot pravi Nina Zidar Klemenčič za
slovensko zakonodajo) prenormiran. (Pri zakonodaji to po eni strani
vodi v strah pred njo, po drugi pa v njeno nespoštovanje, kajti če
obstaja 500 pravil, potem se ne držimo nobenega več.) Francozi se
bojda ravnokar zgražajo, ker bo Académie française z ortografsko
reformo v letih 2016 in 2017 poenostavila 2.400 besed. Licejske
učiteljice bodo torej dijaku dovolile, da namesto oignon napiše ognon
in namesto nénuphar nénufar. Sam vidim smisel v uvajanju variantnosti,
torej dovoliti dekanke in dekanice in dekanje. Ko vidim učitelj(ic)e
popravljati učencem napake, ki to niso, se kar zgrozim. Še bolj se
zgrozim, ko se zalotim vihteti rdeč kemični svinčnik nad esejem
dijaka, namesto da bi ga navduševal za branje in pisanje. Namesto
samozavestnih uporabnikov slovenskega jezika slovenski šolski sistem
(kako lep izraz za učitelj(ic)e; kot tehnične ovire za bodečo žico ali
dnevne kvote za begunce ali delovna sila za zaposlene, za ljudi,
skratka!) žal producira vse preveč angleško pišočih in govorečih
mladostnikov (v angleščini jih vsaj nihče ne popravlja), ki Prešerna
ne marajo, Jesiha pa ne poznajo. Obstajajo pa na srečo tudi sodobni
crnkoviči, ki svoj jezik sučejo pogosto in samozavestno, med njimi sta
zasluženo idola (nekaterih) mladih N'Toko in Miha Šalehar (onadva mi
ta hip padeta na pamet).

Za domovino z Rozo -- naprej!
Nejc Rožman Ivančič

===

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>, "sdjt-l na ijs.si" <sdjt-l na ijs.si>
Date: Wed, 17 Feb 2016 06:57:36 +0000
Subject: Kitajski jezikovni izzivi: 400 milijonov Kitajcev ne govori
»skupnega kitajskega jezika«

Po podatkih kitajskega ministrstva za izobraževanje kar 30 odstotkov
Kitajcev (400 milijonov) ne govori kitajskega standardnega jezika.
Samo 7 odstotkov Kitajcev pa pravilno govori ta jezik. To je posledica
jezikovne raznolikosti kitajskega prostora, razlik med severom in
jugom, podeželskim in mestnim okoljem. Nekomu, ki prihaja iz
Hongkonga, lahko celo ta skupni kitajski jezik na začetku zveni bolj
tuje kot nekomu, ki prihaja iz Slovenije. O kitajskih jezikovnih
izzivih smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Petrovčič z Oddelka za
azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. O ogroženih
kitajskih jezikih pa je poročal naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček.
Oddaja na povezavi:
http://ars.rtvslo.si/2016/02/jezikovni-pogovori-33/

===

http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2016-February/013605.html
-- 8. aprila ste digitalni humanisti vabljeni k poročanju o svoji
dejavnosti na ta dan, letos prvič tudi v drugih jezikih, kot je
angleščina.

http://interop2016.github.io/ -- Workshop on Cross-Platform Text
Mining and Natural Language Processing Interoperability. 10th Language
Resources and Evaluation Conference (LREC 2016). Grand Hotel
Bernardin, Portorož 23. maja 2016; Slovencev med organizatorji ni.